Dr. Peter Kaiser je prejel zlati red za zasluge zaradi poglabljanja sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo in za podporo uveljavljanju pravic slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem ter pri izvedbi slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita.

Massimiliano Fedriga pa je prejel zlati red za zasluge za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja in za podporo slovenski manjšini v Italiji z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu ter pri izvedbi slovesnosti na Bazovici in v Gorici/Novi Gorici.

Koroški plebiscit dolga leta razdvajal

10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit, na katerem so prebivalci, pretežno Slovenci, večinsko izrazili željo postati del novoustanovljene Republike Avstrije in ne nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri tem sta jim bila obljubljena polna zaščita in spoštovanje njihove narodne identitete.

»Koroški plebiscit je ljudi dolgo močno razdvajal: nekateri so ga praznovali kot zmago in priložnost za dodatno zatiranje slovenstva, Slovenci so ga čutili kot velik poraz in simbol zatiranja narodne identitete,« poudarjajo v predsednikovem uradu. A v zadnjih desetletjih, po vstopu Slovenije v EU, se je vzdušje začelo spreminjati na bolje.

Deželni glavar avstrijske Koroške prejema odlikovanje. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Opravičilo avstrijskega predsednika

Kot spominjajo v Pahorjevem kabinetu, sta slovenski in avstrijski predsednik na skupni prireditvi, ki je potekala 10. oktobra 2020 v Celovcu, pozdravila in podprla prizadevanja za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti. »Avstrijski predsednik dr. Van der Bellen se je v slovenskem jeziku opravičil Slovencem za krivice in zamude pri uresničevanju 57. člena Avstrijske državne pogodbe, kar se je Slovencev v Avstriji in v domovini izredno dotaknilo.«

Požig Narodnega doma v Trstu in umor na Bazovici

13. julija 1920 je do tal zgorel slovenski Narodni dom v Trstu. Požig so izvedli nacionalistični skrajneži. 6. septembra 1930 pa so bili na gmajni v Bazovici ustreljeni prvi evropski uporniki zoper fašizem, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič.

»Predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta razumela pomen spravnih dejanj in v zgodovinskem trenutku 100. obletnice požiga Narodnega doma odločilno prispevala k temu, da je bil prav na ta dan, 13. julija 2020, ob njunem srečanju v Trstu dosežen sporazum o vrnitvi Narodnega doma slovenski manjšini.«

Predsednik dežele Furlanija - Julijska krajina prejema odlikovanje. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Trdno in neomajno stališče Fedrige 

Kot so še zapisali v utemeljitvi, je Massimiliano Fedriga v okviru pristojnosti »storil vse potrebno, da so bili postopki za vrnitev Narodnega doma v Trstu izpeljani korektno in pravočasno. Za odločitvijo, da mora biti Narodni dom vrnjen slovenski manjšini, je stal trdno in neomajno.«

Pahor danes sprejel tudi Pirc Musarjevo

Danes se je predsednik države v predsedniški palači srečal tudi z novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar. »Imela sva zelo prisrčen in ljubezniv pogovor. Upam, da bo najino sodelovanje takšno tudi v prihodnje, v kolikor bo nova predsednica ocenila, da bi ji kakšno moje mnenje ali nasvet prav prišel.«

FOTO: Daniel Novakovič/STA

Pirc Musarjeva se mu je zahvalila za povabilo ter med drugim poudarila, da sta se dogovorila, da ji bo odhajajoči predsednik v prihodnje več povedal o procesu Brdo-Brioni. »Oba se zavedava, da sta mir in stabilnost v tej regiji izjemno pomembna, ne le za Slovenijo, ampak celotno Evropo, Evropsko unijo, tudi za svet. Te razprave se veselim oziroma prenosa izkušenj in njegovega pogleda na Zahodni Balkan.«

Pahorju se sicer predsedniški mandat izteče 22. decembra, Pirc Musarjeva pa bo predsedniški stolček zasedla naslednji dan, v petek, 23. decembra.