Jezus, učlovečena Božja beseda, se po krstu pusti Duhu voditi v divjino puščave, kjer ostane štirideset dni. Tako kot nas Jezusov krst v Jordanu lahko spomni na prehod Izraelcev čez Rdeče morje, nas število Jezusovih dni v puščavi neizogibno spomni na leta, ki jih Izraelci preživijo na poti proti obljubljeni deželi. V tem pogledu je puščava kot kraj preizkušenj neločljivo povezana s krstom. S tem, ko se Jezus postavi v vrsto ljudi, ki se dajo krstiti, že pokaže na svojo temeljno izbiro: želi biti poslušen Očetu in solidaren z brati in sestrami. Tako je nato v puščavi deležen izkušnje slehernega človeka: ko začnemo plavati proti toku, začutimo odpor vode, in ko se odločimo slediti Bogu in njegovim zapovedim, se pojavijo skušnjave. Skušnjave zato niso le stvar nekega obdobja, ki se prej ali slej konča, temveč jih bomo doživljali vse življenje oziroma vse, dokler se bomo trudili biti poslušni Božjim zapovedim. Ljudje od Eve in Adama naprej doživljamo, da je težko vedno zaupati Bogu in da ...