Govori so bili organizirani po sklopih: najprej so govorili predstavniki katoliških cerkva, nato pravoslavnih, sledili so muslimani, na koncu pa še evangeličani. Uvodne pozdravne besede lahko preberete tukaj.

Kardinal Pietro Parolin: Medverski dialog je pot bratstva in miru

Nagovor vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina. FOTO: K. H.

Kardinal Pietro Parolin je v prvem prispevku Foruma za dialog in mir na Balkanu povedal, kako pomembno je, da je ta forum organizirala Slovenija, saj je naša država na križišču različnih kultur in ljudstev.

»Svet danes deli vojna, kot je v Ukrajini ali drugje, zato je bistveno, da se pogovarjamo o miru. Še bolj pomembno je, da se osredotočimo na Balkan,« je dejal, saj da je to pomemben del Evrope.

Spregovoril je o prizadevanjih Svetega sedeža za mir ob razpadu Jugoslavije in o tem, kako so povezani z narodi na Zahodnem Balkanu tudi danes.

Medverski dialog je pot, da spodbujamo bratstvo in mir na svetu, je poudaril. »Želimo krepiti dialog in zato se borimo proti ekstremizmu, ki se žal velikokrat kaže znotraj različnih veroizpovedi.« Povedal je, da gre pri dialogu za gradnjo mostov v nasprotju s postavljanjem zidov. »Zgradimo mostove, saj je most edina struktura, ki nam omogoča, da bomo preživeli. Da bomo imeli prihodnost. Naj nam težave, ki se včasih pojavijo, ne vzamejo poguma,« je dejal.

Škof Peter Štumpf: Molitev in prizadevanje za mir nas vse zavezuje in povezuje

Škof Peter Štumpf. FOTO: K. H. 

Murskosoboški škof Peter Štumpf je poudaril spoštovanje in sobivanje katoličanov v Sloveniji s pravoslavnimi, protestanti in tudi z muslimani. Kot primer, kako nas molitev in prizadevanje za mir vse povezujeta, je navedel cerkvico na Javorci, ki so jo zgradili vojaki različnih veroizpovedi, ki so se bojevali na Soški fronti. S prostovoljnimi prispevki so jo sredi vojne vihre zgradili vojaki sami v spomin padlim tovarišem in sebi v uteho.

Kardinal Vinko Puljić, nadškof Sarajeva: Ubijati v imenu Boga je največji zločin

Bosna in Hercegovina je že pregovorno nemirna, saj v njej živijo pripadniki različnih veroizpovedi in etničnih skupnosti. Govor sarajevskega nadškofa, kardinala Vinka Puljića, je tako bil deležen veliko pozornosti, saj je govoril iz izkušenj krvave vojne. Poudaril je, da dialog nima alternative, če želimo živeti v miru. Alternativa je sovraštvo, česar pa si nihče ne želi. »Kdor iskreno moli Boga, ljubi tudi človeka,« je dejal. »Nobenega zločina ne moremo braniti, še zlasti ne z opravičilom, da smo ga storili v imenu Boga. Zlo se ne zdravi z zlom. Kdor stori zločin v Božjem imenu, je storil največje zlo proti Bogu,« je dejal.

Pripovedoval je, kako je med vojno v Bosni nekaj časa bil edini katoliški predstavnik v Sarajevu, in kako je poskušal graditi vezi z drugimi verskimi voditelji. Voditelji muslimanov, pravoslavnih, katoličanov in judov so na mestih, kjer so se zgodili pomori, skupaj javno molili za tiste, ki so bili ubiti in za tiste, ki so ubijali. Prav tako so združeni obsojali napade na verske objekte, kar je pripomoglo k temu, da so se ti napadi zmanjšali.
Kot znamenja upanja je navedel tri konkretne projekte, s katerimi so pomagali graditi medverski dialog: pregledali so verske učbenike, ki se uporabljajo pri verouku v šoli, kakšen odnos učijo do drugih ver in do drugačnih; pomagali so destigmatizirati ženske, ki so bile med vojno žrtve posilstev; organizirajo srečanja in delavnice mladih.

Mate Uzinić, reški nadškof in metropolit: Ekumenska poletna šola teologije

Reški nadškof je kot primer dobre prakse navedel ekumensko poletno šolo teologije, ki poteka v Dubrovniku, nanjo pa povabijo mlade teologe iz katoliške, pravoslavne in protestantskih cerkva predvsem z Balkana. Kot je povedal, mu je eden od udeležencev zaupal, da se je počutil kot v nebesih: Vsi skupaj z našimi razlikami okrog ene mize ljubezni ob Kristusu.

Angelo Massafra, nadškof metropolit Tirane: Albanija je priča spremembi kulture

Albanski nadškof metropolit Angelo Massafra je spregovoril o svojem prizadevanju za mir v 90-ih letih, povedal pa je tudi, da se sedaj v Albaniji dogajajo številne spremembe. Zaradi izseljevanja domačinov se priseljujejo ljudje različnih narodnosti, kar načenja edinost naroda. Težave imajo tudi zaradi pretirane neenakosti v družbi, ki poganja napetosti. »Verski voditelji smo večkrat organizirali forume, da bi spodbudili kulturno in versko rast naših ljudi. Naslovili so teme družine, hazardiranja, oderuštva, droge, pa tudi odnosa do okolja.«

Aurel Perca, nadškof metropolit Bukarešte

Mir se gradi z dialogom in ljubeznijo. Cerkev promovira mir, dialog in sprejemanje ljudi. Miru na svetu ne bo brez dialoga med verami, je povedal nadškof Bukarešte. Kot primer dobre prakse je povedal, da so se v Romuniji pričela pojavljati ekumenska gibanja, ki sprejemajo pravoslavne in druge skupine, ki se posvečajo temu, da prinašajo teme, kot je mir, v vsakdanje življenje. Člani parlamenta, ki so predstavniki različnih veroizpovedi, skupaj molijo, da bi se vrednote iz Svetega pisma odražale tudi v vrednotah predstavnikov njihove države.

»Vse več je nestabilnosti v Evropi in številnih izzivov, kot jih ni bilo nikoli prej. V Romuniji, ki je tako blizu Ukrajine, je pomembno vzpostavljanje miru skozi dialog,« je dejal Aurel Perca.

Rumen Stanev, pomožni škof iz Sofije: Bolgari so strpni

Veliko znamenje upanja je strpnost v Bolgariji, je povedal pomožni škof iz Sofije Rumen Stanev, saj so skozi zgodovino na njihovem ozemlju živeli pripadniki različnih etničnih skupin v sožitju. Povedal je, da je v sofijski stolnici slika miru, na kateri lahko vidite templje vseh največjih veroizpovedi. Kot je povedal, imajo od leta 2008 dalje svet za verske skupnosti, v katerega so vključene vse registrirane verske skupnosti v Bolgariji.

Martin Kmetec, nadškof iz Izmirja, Turčija: Kristjani izrazili solidarnost ob potresu

Največje ovire za mir na svetu so človeška sebičnost, hotenje, da si bližnjega podrediš, ekstremno poudarjanje pripadnosti eni skupnosti in uporaba nasilja za doseganje svojih ciljev. »Največji nesmisel in izraz čistega ateizma je dejstvo, da se nasilje uporablja v imenu religije,« je v svojem zgoščenem govoru povedal slovenski nadškof turškega Izmirja Martin Kmetec.

Kot primer dobre prakse je povedal, da so katoličani svojo iskreno željo prispevati k razvoju družbe in k miru konkretno izrazili z dejanji solidarnosti ob potresu v Turčiji in Siriji februarja letos. »Predstavnikom oblasti smo izrazili sožalje, z vsemi sredstvi smo pomagali lajšati trpljenje in stisko ljudi. Kljub temu, da nas je malo, smo katoličani dali svoj prispevek beguncem in migrantom,« je povedal.

Tik pred tem so v Izmirju organizirali srečanje, na katerega so povabili predstavnike vseh religij, prisotnih v Izmirju, predstavnike oblasti in veleposlanike. Pogovarjali so se o človekovem dostojanstvu. Srečanje se je zaključilo s posaditvijo drevesa miru. Upanje za mir na Balkanu bi moralo temeljiti na spoštovanju dostojanstva, skupnosti, priznavanju ozemeljskih meja, dialogu med vsemi, ki so vpleteni v težke razmere, je zaključil nadškof Kmetec.

Krio Stojanov, škof iz Skopja: Zaščitimo družino

Škof iz Skopja, Krio Stojanov, je povedal, da se Severna Makedonija srečuje s številnimi izzivi, ki jih prinašajo etnična raznolikost, neenakosti v družbi, politična in zgodovinska vprašanja. Še zlasti je izpostavil spor s sosednjo Grčijo, ki jih ovira pri vstopu v Evropsko zvezo. Škof Stojanov je povedal, da se zaradi tega, ker so izgubili upanje na evropsko prihodnost, iz Severne Makedonije številni izseljujejo, kar lahko tudi privede do destabilizacije družbe. Ob zaključki govora je poudaril, kako pomembno je, da verske skupnosti in politika zaščitijo družino, saj je ta najbolj pomembna pri oblikovanju posameznikov, ki bodo zavezani prizadevanju za mir.

Metropolit Pimen: Ob koncu vojne smo vsi poraženci

Metropolit makedonske pravoslavne cerkve za Evropo Pimen je dejal, da so po koncu vojn ob razpadu Jugoslavije vsi globoko v sebi vedeli, da so poraženci. "Ničesar nismo spremenili, zamenjali smo samo voditelje, ne pa potrebe nekaterih, da pridejo na oblast preko trupel," je ocenil. Predstavnik srbskega patriarha Porfirija, vikarni episkop Ilarion, je poudaril, da lahko izbiramo med prelivanjem krvi, ki pelje do navideznega miru po meri zmagovalcev, ali se pustimo križati in se razdamo vsem, da bi za vsako ceno nekomu pomagali.

Islamski voditelji poudarili zavezanost muslimanov k miru

Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je dejal, da je pomemben korak k miru tudi sprava. Vse države morajo priznati svoje napake, je poudaril. Mufti v Sarajevu Nedžad Grabus je opozoril, da medverski dialog ni čarobna palica, ki bi lahko ustvarila imaginarni svet.

Protestantska škofa Leon Novak in Jaroslav Javornik pozvala k prijateljstvu med verskimi voditelji

Škof evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak je spomnil na navado verskih voditeljev v Murski Soboti, rabina, katoliškega in evangeličanskega duhovnika, da so se redno skupaj sprehajali. To je po njegovih besedah v mestu pustilo globoke sledi.

Škof slovaške evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Novem Sadu Jaroslav Javornik je poudaril, da je njegova skupnost preživela 278 let v večinsko pravoslavnem okolju, razlog pa je ta, da srbska pravoslavna cerkev ni izvajala prozelitizma.

Ob koncu nagovorov končna deklaracija

Ob koncu triurnega foruma so udeleženci sprejeli posebno deklaracijo z zaključnimi sklepi. V njih med drugim ugotavljajo, da je njihov skupni cilj mir, zato pozivajo vse posameznike, zlasti tiste na vodilnih položajih, naj ga širijo in si zanj prizadevajo. Izpostavljajo, da ekstremizem, terorizem in vse druge oblike nasilja in vojn nimajo nič opraviti s pristno religijo in morajo biti zavrnjeni tako v družbi kakor tudi na ravni verskih skupnosti samih. Ugotavljajo tudi potrebo po rednem srečevanju in iskanju skupnih rešitev med različnimi verskimi skupnostmi na območju Balkana.

Popoldne bo v okviru medverskega srečanja v koprski Taverni potekalo kulturno srečanje Mladi za mir, zvečer bo v koprski stolnici slavnostni orgelski koncert.

Dogajanje se bo nadaljevalo v nedeljo s slovesno mašo v koprski stolnici, ki ji bo vodil Parolin. Slednji bo imel danes popoldne tudi dvostranski srečanji s predsednico Pirc Musar in premierjem Robertom Golobom.