V soboto, 8. oktobra, je pogrebno mašo za žrtve iz Krimske jame v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici ob somaševanju duhovnikov daroval nadškof Anton Stres. Po maši je vodil cerkveni pogreb žrtev na begunjskem pokopališču.

V pridigi je dejal, da so žrtve iz Krimske jame razkrite in jih ne bo mogoče več prezreti. »Vstale so iz jame molka in krivice in se skupaj z drugimi več deset tisoči žrtev komunističnega revolucionarnega medvojnega in povojnega nasilja umestile v naš zgodovinski spomin. Odslej jih ne bo več mogoče ne prezreti in ne prezirati. Poslednje vstajenje in dokončna poprava krivice pa bo na novem nebu in novi zemlji, ki bo vzpostavljena v božji svetosti, usmiljenju in ljubezni.« Spregovoril pa je tudi o tistih, ki so zakrivili smrti v ideološkem prepričanju. »Pri tem so sodelovali ljudje, ki so vedeli, kaj delajo, a so bili do te mere zaslepljeni z ideologijo, da so v sebi zatrli vse vzgibe normalne človečnosti in sočutja. Seveda, kajti ideologija jih je naučila, da je človek, ki drugače misli, sovražnik, ki ga je treba uničiti in ni več sočlovek. Zato so še v smrti svoje žrtve oropali človekovega dostojanstva in jih zmetali v jamo, jo zasuli in minirali, da bi se izgubila vsaka sled za zločinom in žrtvami.« Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali odkriti resnico in tistim, ki so sodelovali pri izkopu ostankov žrtev. Poudaril je, da je krivica, ki se jim je zgodila v nebo vpijoča, vendar bosta na koncu zadnjo besedo imela Božje odrešujoče usmiljenje in ljubezen. Pozval je tudi k molitvi za krivce in k odpuščanju. »Smo tukaj, da ene in druge, žrtve in tudi rablje, izročimo Božji luči, ki naj razsvetli njih in nas, da bomo videli in znali izreči, kaj je res in kaj ni, kaj je za človeka prav in kaj ni. Izročamo sebe in njih Božjemu usmiljenju, njegovi opravičujoči pravičnosti in ljubezni, ki je Jezusa nagnila k temu, da je na križu molil za svoje rablje: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!' (Lk 23,34). Z obhajanjem te Božje ljubezni in odpuščanja – kar je vsaka sveta maša – zdravimo naše rane in bremena, žalost in krivice naše preteklosti, z njo očiščujemo naš zgodovinski spomin sovraštva, zamer in maščevalnosti, da lahko gradimo prihodnost v spravi in slogi. Hvala Bogu, da si resnica in sprava, četudi mukoma in z zamudo, vendarle utirata pot, ki jo je pred nami utrl Jezus Kristus.«



Nadaljevati dialog v duhu odpuščanja

Izkop posmrtnih ostankov iz Krimske jame se je začel aprila letos. V jami so našli ostanke 27 trupel (med njimi dve trupli otrok in enega najstnika) ter 32 tednov starega zarodka. Zato so v grob spustili dve rjavi in eno belo krsto.

Ob pogrebu sta zbrane nagovorila dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in Petra Dovšak, pravnukinja ene od žrtev.

Podobno kot nadškof Stres je tudi Jože Dežman pozval k odpuščanju in predstavil zgodovino odkrivanja žrtev iz Krimske jame od leta 1990 do sedanjosti. Zahvalil se je vsem, ki so v tem dolgotrajnem procesu sodelovali. »Upam, da bomo tudi ob žrtvah Krimske jame, ko bomo iskali njihova imena in njihove družine, nadaljevali dialog v duhu odpuščanja,« je dejal Dežman in dodal: »Pojdimo po tej poti ne samo k slovenski spravi, ampak tudi k slovenskemu miru, k odpuščanju in sožitju.«

Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednica NSi Ljudmila Novak, poslanci NSi, SDS in SMS Iva Dimic, Eva Irgl, Andrej Šircelj in Mitja Horvat ter predsednik Zbora za republiko France Cukjati.

Ali je skrivnost Krimske jame res razkrita?



Dan pred pogrebno slovesnostjo je bila prav tako v Begunjah pri Cerknici je okrogla miza z naslovom: Ali je skrivnost Krimske jame res razkrita?, ki jo je vodil Jože Možina. Na njej so sodelovali dr. Janez Juhant, mag. Stane Okoliš, Damjan Debevec, Martina Kocmur, dr. Anton Velušček, dr. Andrej Mihevc in dr. Stane Granda, Maks Ipavec. Odprli pa so tudi razstavo z naslovom Vsako noč je požrla koga iz naših krajev. Pripravili so jo dr. Anton Velušček, Martina Kocmur, dr. Andrej Mihevc, Uroš Košir, Damjan Debevec in mag. Stane Okoliš.

Foto: Ivo Žajdela

Begunje,Krimskajama,govori Stres,Dežman,Dolšak.doc