V sredinem Pogovoru o so na Radiu Ognjišče spregovorili o trgovini z ljudmi, ki postaja vse bolj pereč družbeni problem. Prisoten je po vsem svetu, najbolj v revnejših državah Azije, Afrike in Južne Amerike, v Evropi pa najbolj na vzhodu. Žrtve so predvsem ženske in otroci, ki se znajdejo na prisilnem delu, v prostituciji in podobno. V Sloveniji je bil pojav trgovine z ljudmi zaznan sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Država je leta 2002 imenovala narodnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, naslednje leto pa je bila ustanovljena tudi vladna medresorska delovna skupina.

S preiskovanjem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi se pri nas ukvarja približno štirideset za to usposobljenih kriminalistov. Po navedbah Radia Ognjišče so lani obravnavali 37 domnevnih žrtev trgovine z ljudmi, skupaj s podatki nevladnih organizacij pa je bilo lani identificiranih 41 domnevnih žrtev. Kot je v radijskem pogovoru povedal višji kriminalistični inšpektor Damijan Roškarič, je šlo predvsem za ženske in državljanke Romunije in Ukrajine, ob tem pa je pojasnil, da se z izvrševanjem teh kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji ukvarjajo izključno državljani Republike Slovenije, ki ta kazniva dejanja izvršujejo kot posamezniki oziroma se občasno organizirajo v kriminalne združbe. Letno preiskujejo od 4 do 5 primerov trgovine z ljudmi, pri tem pa se srečujejo s pojavom, da žrtve zelo redko oziroma skorajda nikoli ne sodelujejo s policijo v kazenskem oziroma predkazenskem postopku. Prvi sodni epilogi segajo v leto 2009, saj zadeve na sodišče pridejo z zamikom nekaj let. Po besedah narodnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi, mag. Sandija Čurina, bo učinek dela organov odkrivanja in pregona izpred štirih let dobil sodni epilog v letošnjem letu. V Sloveniji vsako leto beležimo nekaj obsodilnih sodb.

Oskrbo in namestitev žrtvam trgovine z ljudmi v naši državi nudita Slovenska Karitas, ki izvaja krizno namestitev, in društvo Ključ, ki izvaja namestitev v varnem prostoru. Obe organizaciji izvajata tudi program ponovnega vključevanja v družbo. Karitas na tem področju deluje od leta 2006. Nina Stenko Primožič pojasnjuje, da so do današnjega dne namestitev in oskrbo nudili 70 osebam, ki so bile žrtve prisilne prostitucije, prisilnega beračenja, prisilnega dela, prisilne poroke in prisilnega služabništva, gre pa tako za moške kot ženske. V večini primerov je šlo za tuje državljane in državljanke, večinoma iz Ukrajine, Romunije, Slovaške, Bolgarije in Dominikanske republike.

V boju proti trgovini z ljudmi je zelo pomembna preventiva, zlasti osveščanje širše javnosti prek medijev in delavcev migrantov, pomembna ciljna publika osveščanja pa so mladi, pojasnjuje mag. Čurin in dodaja, da vlada razpisuje projekte za osveščanje tovrstne populacije, ki jih potem izvajajo nevladne človekoljubne organizacije z zelo domišljenimi projekti osveščanja po osnovnih in srednjih šolah.« Slovenska Karitas denimo izvaja preventivne delavnice z naslovom Bodi pozoren, bodi previden.

Vodja Azilnega doma, Katarina Štrukelj, si želi več medijske pozornosti na to temo, »predvsem zato, da bi bila širša družba pozornejša na ta pojav in da si, ko vidimo berača na cesti, ne bi samo mislili, da gre za nekoga, ki potrebuje denar za preživetje, ampak se lahko za to osebo skriva veriga drugih ljudi in gre lahko za sum kaznivega dejanja.«

Pojav trgovine z ljudmi narašča in prehaja na različna področja. Primere prisilnega dela najdemo na primer v gradbeništvu, kmetijstvu in tekstilni industriji. Kriminalisti sicer pri preiskovanju tovrstnih primerov v Sloveniji tega niso prepoznali kot pojav trgovine z ljudmi, ampak je šlo za izkoriščanje delovne sile.

Vir: Radio Ognjišče / M. M. Š.

Foto: Facebook