Lukčeva kapelica, poznobaročni sakralni objekt s konca 18. oziroma začetka 19. stoletja, stoji ob nekdanji poti iz Dolenjskih Toplic proti vinskim goricam na Riglju. Po ljudskem izročilu je bila postavljena v zahvalo Mariji za prenehanje nevarnosti kolere. V register kulturne dediščine je bila vpisana leta 2001, leta 2018 pa razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Danes kapelica na tem mestu sicer še stoji, vendar ne več izvirna. Leta 2022 jo je na novo postavil župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk, ki je nato na sodišču priznal krivdo za nedovoljen poseg v spomeniško zaščiten objekt.

Župan: v letu ali dveh bi se porušila sama

Za župana ima Lukčeva kapelica poseben pomen: »Kristjan sem, zato ima zame vsako znamenje, ki izraža vero, poseben pomen,« pravi in dodaja: »Kapelice so v preteklosti ljudje postavljali predvsem kot izraz zahvale ali priprošnje Bogu, Božji Materi in svetnikom.« V tem duhu je bila postavljena tudi Lukčeva kapelica, kar naj bi domačini dobro vedeli.

Kapelica je bila v zelo slabem stanju. V preteklosti so domačini večkrat popravljali streho, kar je bil tudi njegov prvotni namen. »Ker nima lastnika, sem želel samo preprečiti nadaljnje propadanje,« pravi. Šele ko se je povzpel po lestvi, se je pokazalo dejansko stanje objekta: del zidu se je porušil, strop se je sesul. »Poseg je bil vsekakor nujen, v nasprotnem primeru bi se v letu ali dveh porušila sama,« nam je pojasnil.

Lukčeva kapelica pred podrtjem. FOTO: Franc Vovk

Kapelico na novo zgradil v času, ko še ni bil župan

Ob tem opozarja na širše vprašanje ravnanja s tovrstno dediščino: »Vprašanje glede ohranjanja ali propadanja nagovarja predvsem zakonodajalca in vlogo pristojnih služb, predvsem Zavod RS za varstvo kulturne dediščine. Poznano mi je namreč stališče slednjega, da je take in podobne objekte bolje pustiti propadu, kot pa jih nestrokovno obnoviti.« Po njegovem mnenju je to narobe, saj je strokovnost v glavnem prepuščena subjektivni presoji, kar se odraža tudi v stroških: »Posledično marsikdo ravno zaradi tega pusti objekte propadati.«

Kot pojasnjuje, ni vedel, da je bila kapelica leta 2018 – v času, ko ni bil župan – razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, ter dodaja: »Pa se spet postavlja vprašanje; zakaj šele takrat?« Sodbo sodišča sprejema: zakonodaja je po njegovem jasna, zato je krivdo priznal in s tem skrajšal postopek, »hkrati pa sem vesel, ker sodišče ni v celoti sledilo tožilstvu in mi je prisodilo nižjo kazen od predlagane«.

Odzivi občanov

Glede odziva krajanov poudarja, da večjih nasprotovanj ni zaznal: »Z zelo redkimi izjemami sem deležen vseh pohval, ki prihajajo od vsepovsod, tudi od ljudi, za katere si ne bi mislil, da se jih je zadeva dotaknila.«

Franc Vovk je kapelico na novo zgradil kot kristjan in ne kot župan. FOTO: Franc Vovk

Stališče ZVKDS: nepovratna škoda

Na novomeški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ocenjujejo, da je bila z odstranitvijo kapelice povzročena nepovratna škoda. »Že res, da je na njenem mestu župan zgradil novo, a ta po obliki in materialu ni podobna stari, saj ne gre za njeno repliko, temveč za njeno poenostavljeno modifikacijo. Za kulturne spomenike velja, da jih praviloma ohranjamo na mestu nastanka, v njihovi materialni in prostorski celovitosti,« poudarjajo na zavodu.

S tega vidika je bila Lukčeva kapelica v Dolenjskih Toplicah leta 2018 zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena z namenom, da bi ji zagotovili pogoje za obnovo in dolgoročno vzdrževanje. Obrazložili so, da je bila kapelica res že v slabem stanju, a da bi se jo še dalo rešiti. 

ZVKDS presenetila odločitev župana

»Odločitev župana, da je na lastno pest odstranil kulturni spomenik, nas je presenetila, saj sicer z njim in topliško občinsko službo korektno sodelujemo na več drugih spomeniškovarstvenih projektih, ki se odvijajo v občini,« dodajajo na zavodu.

Lukčeva kapelica je bila v register nepremične kulturne dediščine vpisana že leta 2001. Leta 2009 so na zavodu izdali kulturnovarstvene pogoje skupini solastnikov zemljišča, vendar do obnove ni prišlo. Po pojasnilih zavoda župan nikoli ni zaprosil za kulturnovarstveno soglasje, čeprav naj bi bil seznanjen z varstvenim statusom objekta. Za odstranitev kulturnega spomenika bi bilo poleg soglasja zavoda potrebno tudi posebno soglasje Ministrstva za kulturo, ki pa ga ni bilo.

Na novo zgrajena Lukčeva kapelica. FOTO: Franc Vovk

Izrečena pogojna zaporna kazen

Sodišče je v primeru Lukčeve kapelice izreklo pogojno zaporno kazen – eno leto in dva meseca s preizkusno dobo treh let. Med olajševalnimi okoliščinami so bile upoštevane dosedanja nekaznovanost in priznanje krivde, med oteževalnimi pa dejstvo, da je poseg izvedel župan, ki bi moral zakonodajo še posebej poznati in spoštovati.