V nedeljo, 28. junija, so župljani skupaj z njim praznovali 40 let njegovega služenja v župniji Šempeter v Savinjski dolini. Ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra in blagoslovu obnovljene cerkvene strehe je bilo čutiti predvsem eno – iskreno hvaležnost za človeka, ki že štiri desetletja povezuje ljudi z Bogom.

Več kot 60 nekdanjih ministrantov je naredilo častni špalir svojemu »gospodu Mirku«. Danes so to odrasli možje, nekoč pa fantje, ki jih je učil streči pri oltarju, jih spodbujal in spremljal pri odraščanju.

Jubilej, ki je povezal vse generacije

Priprave na praznovanje so bile pravzaprav odsev vsega, kar je župnik Mirko, pred tremi leti tudi zlatomašnik, skozi leta sejal med ljudi. V Župnijskem pastoralnem svetu so hitro ugotovili, da ne pripravljajo le jubilejne slovesnosti, pač pa praznik celotne skupnosti. 

FOTO: Žak Pšake

Med zbiranjem spominov, zahval, voščil in anekdot za jubilejno knjigo, ki so jo soustvarili župljani vseh generacij, so znova odkrivali, koliko lepih vezi je v teh letih spletel med njimi. Knjiga tako ni postala le darilo župniku, temveč dragocen zapis življenja župnije.

Več kot 60 nekdanjih ministrantov v poklon svojemu župniku

Ganljiv trenutek je sledil že pred začetkom svete maše. Več kot 60 nekdanjih ministrantov je naredilo častni špalir svojemu »gospodu Mirku«. Danes so to odrasli možje, nekoč pa fantje, ki jih je učil streči pri oltarju, jih spodbujal in spremljal pri odraščanju. 

Njihovi nasmehi in iskreni pogledi so povedali več kot besede. Morda prav ta prizor najlepše pove, kaj pomeni 40 let zvestobe enemu kraju. V tem času je pripravil več kot 800 mladih na prejem zakramentov, poročil več kot 150 parov in pustil neizbrisen pečat v življenju številnih družin.

FOTO: Žak Pšaker

40 let zvestobe tudi na koru

Slovesnost je s petjem obogatil združeni pevski zbor treh cerkvenih zborov in lepo sodelovanje vestnikov. Med mašo je gospod župnik dolgoletnima organistkama Nives Halužan in Mateji Zvonar Kandare podelil priznanji škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za njuno 40-letno zvesto in požrtvovalno služenje. Že ob prihodu v Šempeter je namreč gospod Mirko glasbeno službo zaupal mladima dekletoma in jima dal priložnost, da s svojim talentom bogatita bogoslužje.

Obnova cerkvene strehe, ki so jo uspešno izpeljali v letu 2025, je bila veliko več kot gradbeni projekt. Bila je dokaz, da zna skupnost stopiti skupaj. Župljani in prijatelji Šempetra so darovali les, pomagali pri pripravah, zbirali sredstva, mojstri krovci pa so streho v enem mesecu strokovno prekrili. Še pred Božičem je bilo vse poplačano. 

FOTO: Žak Pšaker

Ko je župnik blagoslovil streho z gasilskega dvigala

Blagoslov strehe pa je bil nekaj posebnega. Ker je Šempeter v času epidemije s skupnimi močmi pridobil gasilsko vozilo z dvigalom, je prav to dvigalo poneslo gospoda Mirka nad cerkev, od koder je blagoslovil novo streho. Prizor, ki je požel navdušenje, nasmehe in dolg aplavz, ni bil le simbol poguma, ampak tudi njegovega mladostnega duha in veselja do življenja.

FOTO: Žak Pšaker

Njegova največja zapuščina so ljudje

Po maši so se zbrali ob skupni mizi. Tako kot v času priprav je bilo tudi tam čutiti nekaj, česar ni mogoče organizirati – hvaležna domačnost. Pogovori, smeh, kosilo, pecivo, torta, sladoled in osvežilna pijača so bili le spremljevalci tistega, kar je bilo v resnici največji razlog za praznovanje: da že 40 let živijo ob človeku, ki ljudi dobrohotno povezuje.

Ob koncu so si bili župljani enotni v eni želji – da bi gospod Mirko med njimi še dolgo ostal takšen, kot ga poznajo: preprost, nasmejan, dostopen in srčen. Tak, ki pozna sloje ljudi, jim deli zakramente in oznanja Božjo besedo. Njegova največja zapuščina je poleg novih orgel, vseh obnovitvenih del (še v letošnjem septembru nova cerkvena fasada), občestvo ljudi, ki zna stopiti skupaj, sodelovati in ostati povezano. In prav to je dar, ki ga je v 40ih letih pustil Šempetru.