Papež Benedikt XVI. je izrazil željo po več ponižnosti med župniki in kaplani, saj po njegovem mnenju ‘pomanjkanje ponižnosti uničuje enotnost Cerkve’, kot je včeraj pojasnil na srečanju z rimskimi duhovniki. Obenem je izrazil obžalovanje po vedno večji ‘verski nepismenosti’ v današnji družbi.

Kot vsako leto se je papež v svoji vlogi rimskega škofa ob začetku postnega časa sestal z duhovniki večnega mesta. Med avdienco v Avli Pavla VI. jim je izročil t. i. 'Pravilo življenja', knjigo, ki podaja razmišljanje o naslovni temi 'Izbran od Boga za ljudi'. Gre za delo, ki po besedah rimskega vikarja, kardinala Agostina Vallinija, bolj kot zbirko nasvetov predstavlja ideal oz. vodnik za duhovno blaginjo duhovnikov. Nastalo je kot sad nedavnega leta duhovnikov, z namenom, da bi se širilo veselje nad skupno poklicanostjo in da bi med njimi rasla edinost, poročajo pri Radiu Vatikan. Namesto vprašanj in odgovorov so duhovniki tokrat prisluhnili duhovnem predavanju.

Sveti oče jih je med drugim spodbudil, naj kot apostol Pavel, ki samega sebe imenuje ‘jetnik v Gospodu’, sprejmejo trpljenje in preizkušnje, saj vse to pomeni dokaz Kristusove navzočnosti. Veliko trpljenje za Cerkev na zahodu je danes pomanjkanje poklicev. Toda Gospod kliče vedno, potrebno je le poslušati Njegov klic, je dejal Benedikt XVI. in kot sveti Pavel poudaril, da morajo biti duhovniki ponižni, krotki in potrpežljivi. Vesti se morajo na način, vreden klica, ki so prejeli. Iti vedno dlje po poti tega klica, hoditi za glasom in za njim voditi tudi druge, da bi tako lahko morda sami zaslišali glas, ki jih kliče. Pot proti Bogu namreč ni nikoli samotna, saj vedno vključuje skupnost Cerkve.

Benedikt XVI. je izmed treh kreposti nato izpostavil predvsem velik pomen ponižnosti, kreposti, ki je sestavni del skupne hoje za Njim. Ponižnost pomeni prepoznati, da je duhovnik sam misel Boga, nenadomestljiv del v zgodovini človeštva, ki si jo je zamislil Bog, velik samo v svoji majhnosti. Živeti to resnico je začetek krščanskega življenja, ta krepost pa pomaga tudi sprejemati drugega v njegovi drugačnosti, saj brez nje ni edinosti.

Velik problem v današnji Cerkvi je po mnenju svetega očeta tako imenovana ‘verska nepismenost’. Ponovno je potrebno osvojiti vsebino vere, in to ne kot paket dogem in zapovedi, pač pa je nujno narediti vse, da bi ponovno prepoznali Kristusa in tudi drugim pomagali, da ga spoznajo. Nekatere osebe v veri vedno ostanejo kot ‘nedorasli otroci, ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka v človeški zvijačnosti in pretkanosti’. Nekateri drugi pa so prepričani, da imajo zrelo vero, ker ne upoštevajo naukov Cerkve. Papež je opozoril, da sad tega ne more biti zrela vera, temveč kvečjemu odvisnost od mnenja sveta. Osvoboditi se je potrebno prav tega. Le kot Božji otroci, združeni v Kristusovem telesu in z vero v Vstalega, bomo zmogli odgovoriti na izzive našega časa.