Družbena omrežja so del naše vsakdanje komunikacije, hkrati postajajo vse bolj tudi naša okna v svet. FOTO: Pexels



Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Svetovnem gospodarskem forumu 26. januarja pozvala k regulaciji tehnoloških velikanov in k omejevanju moči družbenih medijev: »Skupaj bi lahko ustvarili pravilnik digitalne ekonomije, ki bi veljal po vsem svetu: od zaščite podatkov in zasebnosti do varnosti kritične infrastrukture.« Von der Leynova je posvarila, da družbena omrežja vse bolj vplivajo tudi na demokratične procese: »Ne glede na to, kako vabljivo je morda bilo za Twitter ukiniti račun predsednika Trumpa, tako resno vmešavanje v svobodo izražanja ne bi smelo temeljiti zgolj na pravilih podjetja.«


Žiga Turk: Z istimi tehnologijami, ki vsebine prilagajajo komercialnim interesom, jih je mogoče prilagoditi tudi političnim ali ideološkim ciljem. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida


Prostor svobode ali manipulacij?

Družbena omrežja, kot so Facebook, Twitter in Instagram, so del naše vsakdanje komunikacije, še toliko bolj v času, ko se ne moremo srečevati v živo. Hkrati postajajo vse bolj tudi naša okna v svet. Izvorna ideja družbenih omrežij je bila ponuditi prostor za deljenje vsebin, ki jih prispevajo uporabniki. Profesor in publicist Žiga Turk, eden najvidnejših slovenskih »tviterašev«, družbeno omrežje razume kot storitev, ki omogoča vzpostavljanje stikov. Pri tem imajo seveda svoj komercialni interes, razlaga Turk: »Vsebine prilagajajo uporabniku, da bi se ta čim dlje zadržal pri njih, da bi mu pokazali čim več oglasov.« Enako velja za področje političnega življenja: »Z istimi tehnologijami, ki vsebine prilagajajo komercialnim interesom, jih je mogoče prilagoditi tudi političnim ali ideološkim ciljem.«


P. Peter Lah: Danes praktično vsak lahko govori. Problem pa je v tem, da ne omogočajo kakovostne komunikacije. Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša. FOTO: osebni arhiv


Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša

Profesor komunikologije p. Peter Lah pa je opozoril na težave internetne komunikacije: »Ko govorimo o družbeni odgovornosti medijev, govorimo o pravici ljudi do izražanja in o pravici do informiranja, kar ima posebno težo v demokratičnih družbenih ureditvah. V sodobni družbi za to potrebujemo dve stvari: profesionalno novinarstvo, ki državljane obvešča o pomembnih vidikih skupnega življenja ter ustvarja prostor izmenjave stališč, in platforme, kjer se to dogaja. To so klasični mediji, predvsem informativni programi. Internet in družbena omrežja so to postavili na glavo. Danes praktično vsak lahko govori. Problem pa je v tem, da ne omogočajo kakovostne komunikacije. Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša.«


Tanja Porčnik: Lastniki teh platform so zasebniki, ki so razvili platformo in jo javnosti ponudili v uporabo brezplačno, seveda pod določenimi pogoji. FOTO: osebni arhiv


Na omrežjih imamo omejene pravice

Politologinja Tanja Porčnik je opisala svoj odnos do družbenih omrežij: »Ko vstopam na družbena omrežja (na Facebooku imam npr. profil že 16 let), se vedno zavedam, da na njih nastopam kot fizična oseba z omejenim naborom pravic, kot so: pravica do zasebnosti in do varovanja osebnih podatkov, pravica, da se mojih podatkov ne uporablja v namene, za katere sama ne podam dovoljenja, itd. Lastniki teh platform so pač zasebniki, ki so razvili platformo in jo javnosti ponudili v uporabo brezplačno, seveda pod določenimi pogoji. Ti pa med drugim določajo, kdaj mi lahko profil zaprejo. Zato je moje delovanje na teh platformah vedno bilo v luči zavedanja, da je moj profil aktiven le tako dolgo, dokler se bosta obe strani držali dogovora in dokler se bom jaz strinjala s pogoji, ki mi jih platforma ponuja. Ti se pogosto spreminjajo in vsakič dobro premislim, ali naj ohranim svoj račun ali naj ga zaprem.«
_ _ _

*Več o tej temi preberite v tedniku Družina (5/2021).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*