Guadalupe Ortiz de Landázuri (1916–1975 ) je vse od svojega otroštva izkazovala pokončen in pogumen značaj. Leta 1944 je srečala sv. Jožefmarija Escrivája, ki je postal njen duhovni vodja. Spoznala je, da jo Bog kliče v služenje Cerkvi. Preselila se je v Mehiko, da bi tam začela apostolsko dejavnost Opus Dei. Revne otroke je poučevala verouk, pomagala je bolnim v ambulanti, skrbela je za kmečka dekleta in jim pomagala, da bi se naučile brati in pisati. Leta 1956 je bila poklicana v Rim, kmalu zatem pa se je pri njej pokazal huda bolezen srca zaradi katere je leta 1975 umrla.

Pri Guadalupe so izstopali njeno nalezljivo veselje, srčnost pri spopadanju z nevšečnostmi, krščanski optimizem v težkih situacijah in njeno predajanje bližnjim. Njena vera je sijala zlasti v ljubezni do evharistije in v veselem sprejemanju Božje volje. Junaško je živela ljubezen do Boga in bližnjega.

Znanstvenica v iskanju Boga