To je tretja slovenska knjiga našega filozofa iz Argentine. V njej so »zbrana razmišljanja iz dolgih cest, v katerih je z upom in strahom pričakoval, da Slovenija doseže politično svobodo in samostojnost«. Komarjeva realistična filozofska misel tudi v tem delu »stremi k poslednji mogoči jasnosti glede temeljnih vprašanj o človeku, brez česar v njem ni resnice in enotnosti«, saj »med realistično etiko, dobro pedagogijo in mentalno psihično higieno pravzaprav ni meja«. Zato je prav, da takšna »trajno aktualna in životvorna filozofija prihaja v Slovenijo prav iz izgnanstva, iz slovenske diaspore« in tako pomembno prispeva k »duhovnemu dobremu slovenstva kot celote.«