Reka Krka je najprej pojem in simbol ter neločljiva sestavina Dolenjske. S tem pa tudi Slovenije.

“Skoraj tajinstveno se je pregrizla Krka tekom stoletij od izvira naprej in pustila kraj sebe skalovje kot glasen opomin, da izdolbe kaplja za kapljo tudi najtrši kamen. Že od daleč je čuti tu in tam, globoko pod cesto glasno šumenje slapov. Da, slapovi! V tisoč biserov se razbijejo valovi, preden dosežejo gladino, kjer se poigravajo postrvi… V gostih vijugah si je izklesala Krka pot naprej. Ob njej stoje prijazne dolenjske hišice, ki so od daleč kakor vrtnice sredi zelenja, dvigajoče svoje rdeče cvetove, višje pa leže vinogradi in med njimi stopajo goloroki dolenjski možje in fantje, otipavajo zdaj to, zdaj ono trtico, ji pokažejo pot in, ko pride mrak, zapojo in zavriskajo, da jih čujejo žene in dekleta doli do Krke v domačo vas …”

Potovanje ob Krki ali po njej je tudi danes veliko doživetje, čeprav so se reka in njeni bregovi v marsičem spremenili, če jih primerjamo z gornjimi slikovitimi opisi prejšnjih časov. A še vedno se najprej srečamo z reko, ki je svojevrstna že po svoji posebni temnejši zeleni, kar nekoliko mlečno neprosojni barvi.

Avtor fotografij je Jože Mušič, mojster fotografije in filmar, jadralec, popotnik, vsestranski športnik in prvi Slovenec, ki je objadral svet. Je avtor in prevajalec številnih fotomonografij in potopisov: Melodije vetra, Zlati valovi, Dolga pot čez oceane …

Avtor besedila je dr. Janez Bogataj, avtor in soavtor več kot 55 knjig, številnih razprav, znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov s področij kulturne dediščine, kulinarike in gastronomije, rokodelstva, šeg in navad, turizma, poslovnih in protokolarnih daril.