"Ob res napornem uredniškem delu sem prišel do prepričanja: Vsak list je urednik sam, je njegova duša, srce, skrb in delo, čeprav bi niti vrstice ne napisal sam. Spoznal sem pa tudi, da tako delo ne more segati v neskončnost. Kdor ureja več let, se utrudi in duševno izčrpa. Pri revijah velikih narodov je zadeva toliko drugačna, da ima glavni urednik vse polno strokovnih sourednikov. Tak direktor vzdrži lahko dalje časa. Urednik majhnega naroda je pa sam za vse: beri in čisti rokopise, opravi vse korekture, nabiraj sotrudnikov, nasvetuj jim ideje za stokovne spise, letaj in tekaj po mestu, nosi na pošto, v tiskarno, odgovarjaj in zagovarjaj list v pismih itd. Majhen narod je namreč kajža – kajža je pa rajža, tako je zmeraj trdil moj oče, ki je bil sam kajžar.

Pri premnogih je premalo znanja in ljubezni do jezika. S skrhanim orodjem ne boš izrezljal lepega obraza, s slabo slovenščino, polno nemčizmov, hrvatizmov in tujk, pravopisnih napak, neorganiziranih stavkov brez glave in repa, obrabljenih fraz, ne boš napisal lepe povesti. Jezik je živa rastlina, ki nenehoma raste, se razvija in izpopolnjuje.

F. S. Finžgar

Iztok Ilich, dolgoletni urednik, svobodni novinar in avtor številnih dokumentarnih knjig, se je podal na sledi duhovnika in pisatelja F. S. Finžgarja (Pod svobodnim soncem) in orisal na podlagi mnogih doslej še neobjavljenih dokumentov, korespondence z vidnimi osebnostmi iz kulturnega življenja in slikovnega gradiva izjemno delovnega in iznajdljivega človeka z izostrenim čutom za kulturno poslanstvo Mohorjeve. Ob 160-letnici Mohorjeve družbe primerno darilo tako ustanovi kakor tudi bralstvu.