V lahko berljivem preprostem pripovednem slogu brez literarnih pretenzij g. Lojze Gajšek, nekdanji provincialni predstojnik slovenskih lazaristov, na teh straneh predstavi svetniški lik Janeza Frančiška Gnidovca, škofa v Skopju med obema vojnama.

Škof Gnidovec, verjetno prvi Slovenec, ki je na vrsti za beatifikacijo po Slomšku in Grozdetu, je vseskozi v svojem življenju, od same mladosti do dramatične smrti v Ljubljani, ustvarjal vtis posebnosti med svojimi študentskimi tovariši, med profesorji v Št. Vidu, med sobrati lazaristi in nedvomno tudi med tedanjimi jugoslovanskimi škofi. Vtis posebnosti zaradi svoje odmaknjenosti od drugih, zaradi svoje globoke zbranosti, zaradi izjemnega obvladovanja v izražanju, zaradi stalnega intenzivnega pogovora z Bogom, kar je bilo vsem bolj ali manj jasno. Močno zasidran v svojem duhovnem svetu je deloval navzven izredno avtonomno, prost splošno sprejetih vzorcev vedenja, svoboden in nepogojen v svojem mišljenju. Zanj je imela edino veljavo beseda evangelija in avtoriteta Cerkve...