Misli Katarine Sienske, ki jih predstavljamo, so deloma vzete iz njenega dela, ki je poznano kot Pogovori o Božji previdnosti, deloma pa iz Pisem, ki so bila namenjena različnim skupinam ljudi. V nekaj primerih smo uporabili Molitve, ki sestavljajo tretje delo, v katerem je zbrano učenje svete cerkvene učiteljice.

V mnogih primerih gre za nauk, ki vre iz njene vztrajne kontemplacije skrivnosti Boga Ljubezni, v kateri se zdi, da je jasno dojemala besede nebeškega Očeta, s katerim je bila v trajnem pogovoru. Zaradi tega naletimo na pogosto rabo glagola v prvi osebi ednine, ki se nanaša na Boga Očeta, ki se pogovarja z njo. V drugih primerih se Katarina s pismi obrača na različne naslovljence s spodbudami, nasveti in očitki ter jim odločno in jasno nakazuje pot, ki jo je moč prehoditi v vsakem življenjskem stanu in bivanjskem položaju, tudi najbolj težavnem.

Iz te doktrinalne celote doumemo osnutek duhovne poti, ki ji dajejo takt različne etape in na kateri se različne téme – odrešenje, spoznanje, kreposti, usmiljenje, molitev, skupnost, križ – nenehno sklicujejo druga na drugo in tako določajo središče vsega: potrebo po osebnem ter zaupanja in ljubezni polnem odnosu do križanega Kristusa, ki je edina pot in most odrešenja. Božja beseda je ogenj, ki vžge in spremeni vase vse, kar sreča: v stari zavezi po glasu prerokov govori vsemu človeštvu, v novi zavezi pa se beseda utelesi v Jezusu, Sinu, ki oživlja pogovor med Bogom in človekom. V knjigi so premišljevanja, kako naj živimo evangelij v luči Božje besede v njenem neskončnem bogastvu in neskončni moči.