»V tej knjigi razpravljam o vinu kot spremljevalcu filozofije in o filozofiji kot o stranskem učinku vina.«

Znani angleški filozof Roger Scruton z nalezljivim navdušenjem piše o vinu, osrednji pijači zahodne civilizacije, o kulturi pridelovanja in pitja vina ter o tesni povezanosti tega božanskega nektarja z zgodovino in porajanjem filozofske misli. Pronicljivo hudomušen in celo sproščeno zafrkljiv je avtor v dodanih navodilih Kaj piti s čim?, kjer svetuje, katero vino se najbolj prileže velikim mislecem in njihovim kanonskim besedilom: Platonu, Homerju, Aviceni, Tomažu Akvinskemu, Heglu, Sartru, ...

Spremni besedi k slovenski izdaji sta spisala vinska poznavalca Ožbej Peterle in Dušan Brejc.

Odlomek iz knjige:

V tej knjigi razpravljam o vinu kot spremljevalcu filozofije in o filozofiji kot o stranskem učinku vina. Prepričan sem, da je vino odlična spremljava za hrano; a da je še boljša spremljava za misel. Saj se spričo razmišljanja ob vinu lahko naučimo ne le piti v mislih, pač pa misliti v požirkih. S tem da v vsej polnosti pogoltnemo postavko, argument in zaključek, tako da zadostimo toku, misel ne le razumemo – prikrojimo jo svojemu notranjemu življenju. Po tej poti ne izmerimo le njene resnice in sklenjenosti, marveč tudi njeno vrednost. Vino je nekaj, česar se držimo; to velja tudi za neko idejo. Kar pa zadeva življenje, je vino preverba ideje – predhodni vzorec, ki nakazuje dolgoročni umski učinek. Vino, če ga pijemo v pravem trenutku, na pravem kraju in v pravi družbi, je pot do meditacije in glasnik miru.