Johannes Bobrowski (1917‒1965) je bil nemški pisatelj, esejist in eden najpomembnejših nemških pesnikov 20. stoletja. Njegova poezija je poezija krepkih, čutnih, svežih in skrivnostnih podob. Primerjali so jo s Chagallovim slikarstvom; je poezija neke dežele, mogočne, prostrane, polne zgodovine. Poezija Johannesa Bobrowskega kaže že v svoji zgodnji fazi (1935-1941) nekatere poteze, ki so ostale značilne tudi kasneje – zlasti občutljivost za magično skrivnostnost pokrajine in za posebno naravo človeške usode. Svoj prepoznavni značaj pa je poetika pruskega pesnika dobila šele z izkušnjo medvojnega in povojnega opustošenja, pri čemer je bila prelomna zlasti udeležba v uničujočemu obleganju Novgoroda leta 1941.

Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo RS.