Zadnje delo Romana Leljaka natančno, od kraja do kraja popisuje identiteto „špicljev“ in njihovo število.

Je nadaljevanje knjige Speča Udba, v kateri je avtor objavil imena aktivnih in rezervnih pripadnikov Udbe. V tokratni knjigi pa objavlja osebe, ki so bile dejansko registrirane kot sodelavci Udbe. „Špiclji Udbe“ pomenijo razkrivanje globokih anomalij v slovenskem značaju in utegnejo biti celostno povabilo k očiščenju slovenske družbe, če le zanjo ni prepozno.

V knjigi „Špiclji Udbe“ so objavljeni seznami sodelavcev slovenske UDBE od 1945 do 1990. leta. »Ne gre za lov na ljudi, gre za potrditev, da je bila UDBA teroristična organizacija, gre za jasno opredelitev, da je Slovenija postala suverena država 1990. leta. Bodočnost se mora graditi samo na teh dobrinah, ne pa na kontinuiteti Jugoslavije in nekakšnem sestopanja komunistov z oblasti, še posebej pa ne na vzvodih Udbinega podzemlja.«

Roman Leljak je svoje publicistično delo začel leta 1989, ko je po odkritju Hude Jame izdal knjigo Teharske žive rane. V dosedanjem delu je napisal 48 knjig na temo zgodnje zgodovine. V zadnjem času ga poznamo po odmevnih zapisih in knjigah v katerih je pozval bivše pripadnike UDBE na kazensko odgovornost zaradi likvidacij, ki so jih izvrševali v zahodni Evropi.