Berglesove pesmi v tej zbirki so poezija o iskanju Boga in poezija o njegovem razodevanju prek lepote in dobrote ustvarjenih bitij. Je poezija samotnega iskanja, kjer na vprašanja o božjih skrivnostih odgovarjajo drevesa, trave, rosne kaplje. Toda hkrati je to poezija o pesnikovi osebni duhovni poti k Bogu in vizija konca te poti. Pesnik odkriva, da je pot k Bogu nazadnje prava, velika pot k samemu sebi. Velika pot, pot brez konca. Brez vrnitve. Velika pot, ker je naravnana k velikim, k poslednjim stvarem. In velika zato, ker je na tej poti Njegova roka v resnici vselej na mojem čelu. Velika pot, na kateri človek najdeva mero svoje popolnosti. Bergles jo je skušal izraziti v stihu in ustvaril je enega od vrhov svoje poezije, pa tudi enega od vrhov slovenske religiozne lirike.