Drugi del trilogije o svetem Jožefmariju Escriváju govori o razburljivem in negotovem obdobju njegovega življenja: od izbruha španske državljanske vojne leta 1936 do njegovega odhoda v Rim leta 1946. V napeti zgodbi spremljamo svetnika, ki se zaradi vojnega nasilja odpravi na nevaren pohod čez Pirenejsko gorovje, da bi lahko svobodno vršil svojo duhovniško službo. Po vojni se sredi gmotnega pomanjkanja in ob ostrem nasprotovanju nekaterih cerkvenih krogov začne hiter razvoj Opus Dei.

»Tukaj poteka najganljivejši dogodek pohoda: sveta maša. Kleče ob skali, skoraj ležeč na tleh, mašuje duhovnik, ki potuje z nami. Njegove jasne in občutene besede prodirajo v dušo. Nikoli še nisem bil pri maši, kakršna je bila današnja. Ne vem, ali zaradi okoliščin ali zato, ker je ta duhovnik svetnik.«