Alojz Rebula se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju nad Tržaškim zalivom. Po klasični gimnaziji in malem semenišču v Gorici je študiral klasične jezike na Univerzi v Ljubljani, v Rimu pa doktoriral z disertacijo o prevodih Božanske komedije v slovenščino. Od konca študija do upokojitve je na tržaških srednjih šolah poučeval latinščino in klasično grščino. Kljub bogatemu literarnem opusu – napisal je okoli petdeset romanov, novel, dnevnikov, esejev, hagiografij – se nikoli ne predstavi kot pisatelj: »Sem upokojeni srednješolski profesor klasičnih jezikov. Beseda pisatelj mi sama po sebi nič ne imponira. Kot mi nič ne imponirajo nazivi kakor akademik, doktor in podobni. To vse je zunanja garnitura. Imponira me samo človek, kolikor je človek, začenši z njegovim etičnim profilom.«

Človeka z naše skrajno zahodne meje, vzgojenega v italijanskih šolah, pišočega in čutečega slovensko, razmišljujočega po grško, discipliniranega po rimsko poznamo tudi kot odličnega govornika iz številnih javnih nastopov in prevajalca Svetega pisma in antičnih tekstov. Njegova pisateljska, predavateljska in prevajalska bera ni izjemna le po obsegu, ampak tudi po raznovrstnosti snovi in tem. V njih se kopičijo avtobiografska doživetja, zrcalita se njegova široka klasična izobrazba in splošna razgledanost, nedvoumno se kaže njegova pripadnost slovenstvu in krščanstvu.

Danes mu bo predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan na na domu v Loki pri Zidanem mostu, kjer živi z ženo Zoro Tavčar, izročil najvije cerkveno odlikovanje, odličje sv. Cirila in Metoda.

Kolumnist Družine že poldrugo desetletje

Od leta 1998 »katoliški mislec 20. stoletja«, kot ga imenujejo mnogi, piše rubriko Credo v Družini. Urednik Franci Petrič je zapisal, da je z Rebulo, »stebrom vernosti, Cerkve in slovenstva, svetovljana, človeka širokih obzorij, globoke duhovnosti in verskega življenja, izjemne razgledanosti, kulturne in človeške širine« katoliški tednik izbral »najprodornejše slovensko pero, ki se ne sramuje svoje vere in pripadnosti Cerkvi ter le-to tudi javno brani«. Iz tedna v teden občudujemo svežino njegovega duha in se čudimo prodornosti misli, v Rebuli se dobesedno uresničujejo pesnikove besede: »Ne, kar mora, kar more, to mož storiti je dolžan!« Ob jubileju mu z uredništva tudi v imenu bralcev kličemo: »Bog vas živi!«

Poleg rednih kolumen bralci Družine spoznavamo misel Alojza Rebule tudi prek intervjujev, v zadnjih desetih letih smo jih v Družini in prilogi Slovenski čas objavili kar pet. Nekaj poudarkov iz intervjujev iz zadnje tiskane izdaje Družine najdete tudi tukaj:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBbrez-vere-bi-bil-teze-slovenec%C2%AB