Ukrajinski spor je bil osrednja tema IV. evropskega katoliško-pravoslavnega foruma, ki ta teden zaseda v beloruski prestolnici Minsk. Vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, metropolit Hilarion, je ob tem ponovil svojo že večkrat izrečeno kritiko cerkvenih predstavnikov v Kijevu, ki niso povezani z Moskvo.

Predavanje metropolita Hilariona so včeraj objavili na spletnih straneh Moskovskega patriarhata in ruske tiskovne agencije Interfax. »Drugi človek« patriarhata je v nagovoru izrekel ostre očitke krajevni grško-katoliški Cerkvi, ki je v Ukrajini izredno močna.



V svetu ta Cerkev velja za največjo katoliško Cerkev vzhodnega obreda. Njen vodja, kijevski višji nadškof Svjatoslav Ševčuk, je med služenjem v argentinski prestolnici Buenos Aires navezal osebno prijateljstvo s papežem Frančiškom.

Po navedbah metropolita Hilariona so katoličani vzhodnega obreda »v veliki meri soodgovorni« za spor v Ukrajini. Ukrajinski narod ostaja »globoko razdeljen vzdolž političnih in veroizpovednih ločnic«. Izjave nadškofa Ševčuka ter drugih škofov in duhovnikov, »ki predstavljajo skrajne politične položaje«, so povzročile »veliko delitev tamkajšnje družbe« in še poglobile obstoječi spor, »ki je zahteval že veliko človeških življenj«, je prepričan metropolit.

Za razliko od deželne Cerkve, ki je podrejena Moskovskemu patriarhatu, so se katoliški škofje vzhodnega obreda enoglasno postavili na eno stran, medtem ko pravoslavni škofje podpirajo obe strani, njihovi škofje pa so ostali politično nevtralni, je v predavanju zapisal metropolit Hilarion: »Agresivne izjave z Rimom združenih škofov spodkopavajo kanonično pravoslavno veroizpoved. Spodbujajo stike z razkolniki in predvidevajo delitev združene večnarodnostne ruske pravoslavne Cerkve. To prinaša velikansko škodo Ukrajini in njenemu narodu, pa tudi pravoslavno-katoliškemu dialogu. Vse to nas vodi daleč nazaj v preteklost, ko sta se pravoslavna in katoliška Cerkev gledali kot tekmici in ne kot zaveznici.«

Vir: Kathpress
Foto: splet