Sveti Jožef je bil potomec kralja Davida, vendar ni bil bogat. O njem ni veliko znanega, največ izvemo od evangelistov Mateja in Luka. Njegova družina je prihajala iz Betlehema v Judeji, sicer pa je Jožef živel v Nazaretu v Galileji, kjer je delal kot tesar.

Umrl naj bi še pred Jezusovim javnim delovanjem, saj je v evangelijih zadnjič omenjen, ko je 12-letni Jezus obiskal tempelj. Svojo zadnjo uro naj bi dočakal ob Mariji in Jezusu, zato je tudi priprošnjik ob srečni zadnji uri. Za Slovence je pomemben še posebej kot zavetnik slovenskih dežel in novomeške škofije, sicer pa je tudi zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin, zato se 19. marca v Sloveniji začne teden družine.

Upodobitev sv. Jožefa kot zaščitnika, skrbnika, delavca, in umirajočega ob Jezusu in Mariji v Mirnu. Foto: Oton Naglost


Jezusov skrbnik je bil del božjega načrta, zato se je moral pokoriti božji volji. Bil je zvest Mariji Devici, pošten delavec in skrben član svete družine.

Njegov praznik je ukazal papež Sikst v 15. stoletju, za svetnika pa ga je leta 1870 je razglasil papež Pij IX. in določil, da njegov god praznujemo 19. marca. Tako je poudaril njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine. Papež Leon XIII. ga je postavil za zgled delavcev – 1. maja se ga spominjamo kot Jožefa delavca.

Na Slovenskem je sv. Jožefu posvečenih 80 cerkev. To ime je v različicah Jožef, Jože, Jožko med najbolj razširjenimi v Sloveniji. Ime izhaja iz hebrejščine in pomeni "Bog naj doda potomstvo".