Ob godu sv. Klare Asiške in praznovanju 40. obletnice vrnitve sester klaris v Slovenijo je v samostanu v Nazarjah ob somaševanju ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, celjskega škofa Stanislava Lipovška in številnih duhovnikov mašo daroval kardinal Franc Rode. (več o slavju v Nazarjah in Turnišču v novi tiskani številki Družine)

V kapeli samostana v Nazarjah so s kardinalom Rodetom somaševali trije škofje in številni duhovniki in redovniki (fotografije Tatjana Splichal)

Kardinal je pridigo začel s 400 let starimi besedami Pascala: »Človek neskončno presega človeka«: »V človeku je torej sposobnost prodreti v neskončno. Človek v svojem hrepenenju ne prenaša pregrad in vsaka meja mu je nekako zoprna, kajti njegove želje, njegovo hrepenenje ne pozna meja,« je dejal kardinal Rode v kapeli klavzurnega samostana, kjer že 40 bivajo sestre klarise, dejal kardinal in nadaljeval, da je torej v človeku sposobnost neskončnega, ker ni dokončano bitje, ker je bitje v nastajanju, bitje, ki se gradi. »Tu se človek vpraša, kaj bo potešilo to hrepenenje po neskončnem? Kje se bo hrepenenje zadovoljno ustavilo? Vidni svet nas očara, vanj velikokrat projiciramo našo potrebo po Absolutnem, človek obupno grabi za nedosegljivo srečo.« Vendar, kot je dejal kardinal, izkušnje učijo – naše osebne in izkušnje zgodovine človeštva -, da človek ideala nikoli povsem ne doseže: »Kdo je popolnoma uresničil, kar je v mladih letih sanjal? Znanost, ki hitro napreduje, še ni odkrila zadnje skrivnosti. Umetnik čuti, kako nepopolno izraža nedosegljivo lepoto. In tudi vsaka ljubezen ostane nazadnje nezadoščena.«

"Klara se je čutila poklicana od Gospoda!"

Vidni svet nas torej očara, a nam ne zadostuje, je dejal kardinal Rode. »Tu nam pride naproti Bog s svojo ljubeznijo. V srečanju z Bogom človek odkrije svojo notranjost, odkrije samega sebe. Spozna svojo istovetnost. Srečanje z Bogom je za človeka kot novo rojstvo v svobodi in sreči,« je dejal kardinal in dodal, da »samo tisti, ki sprejme Gospoda v svoje življenje, je na poti k pravi sreči in dopolnitvi svojega življenja.« Po taki poti je, kot je nadaljeval kardinal, hodil sveti Frančišek in po zgledu sv. Frančiška je šla po tej poti sv. Klara. »Zato je pri sveti Klari tako močna zavest o vrednoti poklica! Čuti se poklicana od Gospoda. Doživlja skrivnostno zaroko s Kristusom, ki izhaja iz zaobljube devištva in je v nenehnem ljubečem pogovoru z Gospodom.«

Za klavzurno pregrado v samostanski kapeli so pri maši z molitvijo in petjem sodelovale tudi sestre klarise

»Vesele, odločne in urne hodite po poti v blaženost.«

Da so sestre v Assisiju opazile, kako se je Klara vračala od molitve, »kot da prihaja iz nebes«: »Klarina ljubezen se razširi na Kristusovo skrivnostno telo in čuti vse potrebe tedanje Cerkve – svetost Cerkve in njene pomanjkljivosti.« Kardinal Rode je navedel besede, ki jih je pisala Neži Praški: Imam te za sodelavko samega Boga in oporo slabotnih udov njegovega skrivnostnega telesa. »To je njen poklic! To je njeno mesto v Cerkvi! To je njeno poslanstvo. Zato je njeno življenje rodovitno za vso Cerkev in bogati vse člane Cerkve.« Ta njena pot pa ni turobna, ne utesnjena in v ničemer ne zmanjšuje njene človečnosti, je nadaljeval kardinal Rode in spodbudil sestre klarise, naj posnemajo slog življenja, kot ga je Klara velela prijateljici Neži: »Vesele, odločne in urne hodite po poti v blaženost.«

"Medtem ko drugje po svetu zapirajo samostane, jih pri nas sestre klarise odpirajo."

Ob koncu nagovora je kardinal Rode poudaril pomen poslanstva sester klaris v času, v katerem je, kot je dejal, »vera mnogokje otemnela in je malo gorečnosti, veliko zablod in pregreh«. V tem času, je dejal kardinal »pomislimo na našo drago Slovenijo, kjer je vera danes nekoliko opešala in so se mnogi naši rojaki oddaljili od svete Cerkve. Mogoče pa tudi v Cerkvi sami manjka ali si želimo več apostolskega zagona ali več misijonarske gorečnosti,« je pristavil kardinal: »V tem času je Bog, ki ljubi slovenski narod, vas, drage sestre, poklical sem, da poživite vero in mnogim pokažete pot do Kristusa.« Spomnil je, da so pred 40 leti v Nazarje prišle tri, danes pa jih je v treh samostanih, poleg Nazarij še v Dolnicah in v Turnišču, kar trideset. »Kako ne bi videli, da je tu na delu Božja previdnost? Medtem ko drugje po svetu zapirajo samostane, jih pri nas sestre klarise odpirajo.« Kardinal Rode je sklenil, da sestram klarisam že ta vidni uspeh nalaga »tako veličastno nalogo sredi tega naroda in nalogo, v katero morate močno verjeti in se truditi, da jo vsak dan bolj popolno uresničujete. Da bo po vas, sestre, po vašem zgledu, vaših molitvah vera v tem narodu rasla in da bo marsikakšen naš rojak našel pot nazaj do Kristusa.«

Po maši je zbrane v samostanski kapeli nagovorila tudi opatinja samostana s. Katarina Ambrož in se zahvalila številnim dobrotnikom. Sledila je akademija in pete litanije. Popoldne je bila maša tudi v samostanu v Turnišču, daroval jo je soboški škof Peter Štumpf.

Več o slavju v Nazarjah in Turnišču v tiskani številki Družine

Opatinja s. katarina se je ob koncu maše posebej zahvalila frančiškanu p. Polikarpu Brolihu, ki jim je kot takratni provincial frančiškanov pomagal, da so se sestre pred 40 leti lahko vrnile v Slovenijo in v Nazarjah začele graditi klavzurni samostan.


Že eno uro pred mašo je bila v kapeli molitev pred Najsvetejšim. Fotografije: Tatjana Splichal