Zahtevo po spremembi namembnosti znamenite carigrajske Hagie Sofie v mošejo je izrazil carigrajski vodja Anatolskega združenja mladih, Ali Ugur Bulut. »Menim, da muslimani ne bomo zmogli več dolgo zgolj opazovati, da zgradba ni namenjena češčenju. Svetišče bi moralo ostati svetišče«, je 47-letni Bulut izjavil v pogovoru za nemški spletni portal Spiegel online. Hagia Sofia je »tudi simbol islamske osvojitve Konstantinopla leta 1453. Kot našo nalogo vidim, da to islamsko dediščino zavarujemo in jo izročimo prihodnjim rodovom«.

Anatolsko združenje mladih je po lastnih navedbah z okoli pol milijona članov največja mladinska organizacija v Turčiji. Konec letošnjega maja je združenje priredilo javno protestno molitev pred Hagio Sofio, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi.

Bulut zagotavlja, da bi Hagia Sofia tudi kot mošeja še vedno ostala dostopna za vse obiskovalce. »Toda kot muzej je oropana svojega duha, svoje duše.« Slikarsko umetnost, ki je bila v minulih letih postavljena na ogled, bi morali zaradi islamske prepovedi upodabljanja prekriti. To bi lahko storili brez večjih težav, ne da bi ob tem poškodovali posamezne umetnine.

Bulut je prepričan, da je sprememba v mošejo mogoča v razmeroma kratkem času. »Muslimani v tej državi danes predstavljamo večino, zato imamo tudi pravico do odločanja.« Tudi Španci so si vzeli pravico, dodaja, da so v Andaluziji stare mošeje iz obdobja Mavrov uporabili kot krščanska svetišča.

Hagia Sofia, zgrajena v 6. stoletju, je več stoletij služila kot osrednje svetišče bizantinskega cesarstva. Potem ko so leta 1453 Konstantinopel zavzeli muslimanski Turki, je postala najpomembnejša carigrajska mošeja. Po odpravi osmanskega cesarstva in ustanovitvi Turške republike leta 1923 je ustanovitelj republike Mustafa Kemal Atatürk mošejo spremenil v muzej, v katerem je prepovedano izvajati verske obrede. Hagia Sofia danes sodi med najpomembnejše carigrajske znamenitosti. V preteklih mesecih je spremembo njene namembnosti v mošejo med drugim podprl tudi namestnik predsednika turške vlade Bülent Arinc.

Bulut še dodaja, kako je po njegovem prepričanju do spremembe v muzej prišlo pod pritiski iz tujine. »Trdno verjamem, da bi Atatürk danes z veseljem pozdravil dejstvo, da se sme v Hagii Sofii znova moliti.«

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia