Ta pojem označuje postopni umik posameznikov in družbe od resnice, odgovornosti in zavzetosti. Pomeni zavračanje odločnosti, prevzemanja odgovornosti in iskanja resnice v korist iskanja udobja, konsenza in relativizma. Avtorica opozarja, da ta trend vodi v pasivnost, pomanjkanje trdnih vrednot in zmanjšanje sposobnosti za soočanje z izzivi.

V sodobni družbi, kjer prevladuje strah pred neuspehom in prekomerno iskanje kompromisov, se odpoved ni zgolj posamezna izbira, temveč postaja način življenja in kulturni vzorec. Ta pristop vodi v odločitve, ki so pogosto površne in ne upoštevajo globljih moralnih in etičnih vprašanj.

Odlomek iz knjige:

Odsotnost upanja, vrzel, ki zeva v sedanjem trenutku, je pravzaprav dvojna praznina. Upanje je razpadlo na obeh koncih, na katerih se je prikazalo. Vera v brezmejni napredek, ki jo je oznanjalo razsvetljenstvo, je najprej izpodrinila mesijansko pričakovanje, potem pa se je povsem izgubila. Danes je osmrtnica dokončno izpisana, nešteta besedila opisujejo industrijsko dobo kot smisla oropano proizvajalko ljudi-robotov, ki so vselej nared, da govorijo in mislijo enako; po koncu Tridesetih zmagovitih letos je pred nami zrasel svet, ki mu vladata produkcija in konzumacija, ki ju tako kot čarovnikovega vajenca ni več moč zaustaviti.