Nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe je letos znova pripravila postopek za nominacijo slovenskega misijonarja na Madagaskarju Pedra Opeke in njegovega združenja Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015. Opeka je bil z veliko podpore za nagrado predlagan že v preteklosti, a se mu sreča takrat ni nasmehnila.

Predlagatelji so ob tem k podpisu nominacije povabili več posameznikov iz akademskih vrst, da bi tako formalno omogočili nominacijo Opeke. V obrazložitvi nominacije so zapisali, da je Opeka pred četrt stoletja začel svojo človekoljubno pot, na kateri je pomagal revnim na Madagaskarju.

»Njegova osnovna ideja od vsega začetka je bila, da že povsem razosebljene brezdomce iz smetišč in ulic madagaskarske prestolnice Antananarivo usposobi za samostojno življenje, z delom in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine«, so zapisali predlagatelji.

S pomočjo sodelavcev je bilo v programih njegovega gibanja Akamasoa pomoči deležnih več kot pol milijona najrevnejših prebivalcev Madagaskarja.

»Človekoljubna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vredno življenje ubogim povsod po svetu«, še piše v obrazložitvi.

Opeko so za Nobelovo nagrado za mir predlagali že pred dvema letoma. Takrat je njegovo nominacijo podprla tudi tedanja slovenska vlada in številni predstavniki akademske, civilne in politične sfere v Sloveniji. Ali je bil takrat eden od uradnih nominirancev, ni znano, saj odbor za Nobelove nagrade seznama nominirancev javno ne razkrije.

Predlagatelje nominacije Opeke

Pobudo za nominacijo p. Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015 je predstavila Civilna družba za pravično Slovenijo. Nominacijo je podprlo več uglednih posameznikov iz akademskih vrst s prvopodpisanim prof. dr. Lovrom Šturmom.

Jože Možina je v imenu Civilne družbe za pravično Slovenijo izpostavil, da so prepričani, da imajo v Pedru Opeki najboljšega kandidata za Nobelovo nagrado za mir v Sloveniji, morda na svetu. Opeka po besedah Možine namreč vrača ljudem človeško dostojanstvo in kaže model socialne vključenosti za cel svet.

O življenju skupnosti Akamasoa, ki obsega 18 vasi in 4.000 zidanih domov, šest klinik, tri bolnišnice ter štiri porodnišnice, zgovorno govorijo številke: več kot 300.000 ljudi je šlo skozi program skupnosti, 30.000 ljudi si je zagotovilo streho nad glavo, 3.600 ljudi ima delo. V šolskem letu 2013/14 se je šolalo 11.500 otrok in mladih, v enem letu so razdelili pet milijonov obrokov. Pedro Opeka z mladimi, ki imajo na voljo 18 športnih igrišč, letno posadi tudi okrog 50.000 drevesnih sadik. Na Madagaskarju je namreč okrog 70% gozda uničenega.

Jože Možina je še poudaril, da pridobivamo s podporo programom Pedra Opeke tudi v Sloveniji, saj se tako krepi povezanost in občutljivost do ljudi na drugem koncu sveta.

Prvopodpisani pod pobudo dr. Lovro Šturm pa je poudaril temeljne človekove pravice, zapisane v različnih mednarodnih pravnih dokumentih, za uresničevanje katerih se Pedro Opeka prizadeva, začenši s pravico do osebnega dostojanstva. In prav obseg pravic, ki jih s svojim širokim opusom zaobseže Opeka, je velika rednost, zato je pobudo z veseljem in ponosom podpisal.

Med podpisniki pobude je tudi profesor s Filozofske fakultete dr. Igor Škamperle, ki je mnenja, da nas Opeka s svojo izjemnostjo spominja na to, kaj je odgovornost vsakega človeka. S požrtvovalnostjo, ki jo Opeka kaže, posebej s svojim odnosom do človeka kot osebe, odgovarja tudi na sodobno krizo, ki je po besedah Škamperleta predvsem kriza človeka.

Vir: STA / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)

Video obiska na Družini 2012: