V mesecu juniju, ko duhovniki in škofje obhajajo spomin svojega mašniškega posvečenja in v Cerkvi sprejemajo nove duhovnike, obhajajo v ta namen dan duhovniškega posvečenja – Dies sanctificationis. V sredo, 13. junija, je bil za mariborsko metropolijo v baziliki sv. Marije, zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, hkrati pa še zlatomašniški jubilej škofa Stanislava Lipovška.



Po zbiranju v baziliki na Ptujski Gori so duhovniki in škofje celjske ter murskosoboške škofije in mariborske nadškofije zmolili dnevno molitveno uro.

Pogovor s pesnikom Andrejem Brvarjem

Zatem so prisluhnili nagovoru pesnika Andreja Brvarja (dobitnika velike Prešernove nagrade za življenjsko delo) o sodobni kulturi in čudenju nad eksistenco sveta in človeka. Pogovor z njim je povezoval dr. Vinko Potočnik, ki ga je vprašal kakšne povezave vidi med poslanstvom duhovnika in pesnika, kaj ju druži (skupno iskanje lepote, presežnega). Pesnik Brvar je opisal svojo življenjsko zgodbo, svoje pesništvo pa primerjal s psalmi: poudarek je v naravnem govoru in ritmu govorice. S tem se psalmi bližajo prozi in tudi sodobni poeziji. Hkrati je sodobna poezija po strukturi podobna psalmom. Omenil je pesnika Paula Claudela in Edvarda Kocbeka.

Brvar je prebral svojo pesem Oreh novembra, v kateri je poetično opisal svoje življenje, od prvih spominov do jeseni življenja, ter pesem Hazarder, v kateri je spregovoril o človekovi smrti.



Sledilo je somaševanje škofov (nadškofa metropolita Alojzija Cvikla, škofa Petra Štumpfa ter upokojenih nadškofov Franca Krambergerja in Marjana Turnška) in duhovnikov, ki ga je vodil letošnji zlatomašnik, celjski škof Stanislav Lipovšek.

Prošnja, da bi zmogli biti znamenje Božje ljubezni

Kot pastir krajevne Cerkve je navzoče nagovoril nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je dejal, da je navada, da to obletnico obhajajo skupaj, v svojih škofijah, letos pa jim je dano, da lahko skupaj obhajajo kot metropolija. Sobrate je povabil, da se ustavijo v tej Božji navzočnosti in da obnovijo skupaj spomin na dan, ko so v sebi začutili klic: »Hodi za menoj.«

»Naj bo to dan veselja, hvaležnosti, obenem pa naša skupna prošnja, da bi dan za dnem v vsej preprostosti, skromnosti in iskrenosti zmogli biti znamenje Božje ljubezni v tem svetu.« Spomnil je, da mnogi duhovniki danes čutijo utrujenost od pastoralnega dela. »Eni so razočarani, ker ni pravih sadov našega dela. Pa tudi javno mnenje nam ni naklonjeno. Tako je naše skupno druženje ob oltarju priložnost, da res skupaj obnovimo naš da Gospodu, da bi z novim žarom, vzpodbudami šli v vinograd služit Gospodu.«

Škof Lipovšek je spomnil, da je minilo vrsto let »od tistega lepega in nepozabnega skrivnostnega dne, ko se je ob našem duhovniškem posvečenju tudi med nami uresničila preroška beseda«. Zato je, kot je dodal, primerno, da se skupaj zahvalijo Gospodu za ta dar. Vesel je, da letos praznujejo skupaj, saj so sodelavci za Božje kraljestvo, za resnico. Pomembno je, da se srečajo, izmenjajo spomine in izkušnje, drug drugega bogatijo ter da skupaj zajemajo iz studenca žive vode za pot, ki je pred njimi.

Na koncu so se družili pri skupnem kosilu, kjer so si razdelili bratski kruh. Zaključek so opravili s skupnimi večernicami, petimi litanijami Srca Jezusovega, v župnijski cerkvi Svete družine v Kidričevem.

Foto: Ivan Rampre