Na god fatimske Matere Božje je bila v Sloveniji v ospredju brezjanska Marija. Pred osrednjim slavjem, ko se bo celotna Slovenija spominjala dvestoletnice češčenja podobe brezjanske Marije slikarja Leopolda Layerja, so danes dopoldne na Brezjah predstavili monografijo Marija Pomagaj, milostna podoba na Brezjah, zvečer pa v Mestni hiši Gorenjskega muzeja v Kranju odprli še razstavo K Mariji Pomagaj na Brezje 1814 – 2014. Urednik monografije in avtor razstave je Jože Dežman.

Prostori kranjske Mestne hiše so bili nocoj premajhni za vse, ki so se želeli udeležiti odprtja razstave (foto: Tatjana Splichal)

Več kot 15 milijonov romarjev je obiskalo Brezje v dobrega pol stoletja, odkar se je tam zgodilo prvo čudežno ozdravljenje. Že pred prvo svetovno vojno je imelo brezjansko svetišče prvenstvo pred Sveto Goro in Sv. Višarjami, »romarsko renesanso«, kot pravi Jože Dežman, pa so Brezje doživele po osamosvojitvi Slovenije, kar kaže po besedah Dežmana na to, »kakšno sprostitev za slovenske katoličane je pomenil razpad titoizma«. V sedmih letih, od 1990 do 1997 je na Brezje prišlo dva milijona dvesto tisoč romarjev, v 21. stoletju število romarjev le še narašča in jih je po ocenah p. Roberta Bahčiča od 250 do 280 tisoč letno. S tem Brezje niso le največji romarski kraj na Slovenskem, ampak tudi eden najbolj obiskanih slovenskih krajev nasploh.

Romarji za Marijinim oltarjem na Brezjah puščajo nepregledno število votivnih podob, zahval, razglednic, prošenj in zahval na majhnih lističih, fotografij … – od leta 1956, ko lahko romarji misli zapišejo v knjigo, pa je v brezjanskem arhivu enajst metrov romarskih knjig. Delček neizmerljive narodne in duhovne dediščine je od nocoj do septembra na ogled v Gorenjskem muzeju.

"Nemerljiva je duhovna dimenzija slovenskega narodnega svetišča, ki presega meje naše domovine. Na drugi strani pa muzealci odkrivamo neizmerno bogato premično dediščino, ki sega že v čas prazgodovine, preko rimske dobe v slovanski srednji vek, ko so bile Brezje z okolico naseljene," je na odprtju razstave dejala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. "Dve stoletji, ki sta minili od nastanka Layerjeve Marije Pomagaj nam zapuščata mozaik različnih predmetov dediščine, od umetnostno in kulturno zgodovinskih do etnoloških. Prav tako dokument časa predstavljajo številni zapisi, ki so jih romarji izlili na papir v povsem običajnih človeških stiskah." Žibertova je izrazila željo, da bi "plodno sodelovanje med frančiškanskim samostanom in Gorenjskim muzejem živelo še naprej. Naj bo letošnja obletnica izziv nam vsem, da bi se lotili novih projektov z namenom, da ohranjamo dediščino vredno spoštovanja in spomina."

Razstavo je predstavil avtor Jože Dežman, odprl pa gvardijan samostana na Brezjah p. Robert Bahčič.

Razstava, ki je nastajala vzporedno z mnografijo, je imenitna pripoved o češčenju Marije Pomagaj in zorenju slovenskega naroda. V štirih prostorih je predstavljenih devet »kontinuiranih zgodb«: Cranach in Layer, Milostni dogodki, Romarske knjige, Prva in druga svetovna vojna, Marija Pomagaj in svetovno slovenstvo, Drugi evharistični kongres 1935, Rakovnik, 29. maja 1943, Celje 2010 – slovenski evharistični kongres, Janez Pavel II. (foto: Tatjana Splichal)

Znane so številne milostne ozdravitve na Brezjah, na kar kažejo predmeti, zapisi in votivne podobe, ki jih puščajo romarji v zahvalo za oltarjem, delček brezjanskega depoja je razstavljenega v Gorenjskem muzeju

(foto: Tatjana Splichal)

Romarji prošenj in zahval ne vpisujejo le na podobe, listke, votive, od leta 1956 pišejo tudi v romarske knjige - v brezjanskih arhivih je romarskih knjig že 11 metrov, del je razstavljenih v Gorenjskem muzeju (foto: Tatjana Splichal)





Ob monografiji in razstavi lahko sledimo številnim milostnim dogodkom posameznikov in tudi zgodovinskim dogodkom, ki so jih Slovenci prestali (foto: Tatjana Splichal)