V ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila v petek, 23. junija, maša za domovino, s katero sta se sklenila post in devetdnevnica za domovino. Mašo je ob somaševanju drugih slovenskih škofov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore. Pridigal je mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK Alojzij Cvikl.

K zahvalni maši za domovino ob dnevu državnosti so bili poleg vernikov povabljeni tudi predstavniki družbeno-političnega življenja in diplomatskega zbora. Pri bogoslužju so poleg Zbora Slovenske filharmonije sodelovali tudi predstavniki Enote za protokol ter kvintet trobil orkestra Slovenske vojske.

Domovina je dom

Nadškof Cvikl je v pridigi pozval k prizadevanjem za skupno dobro, spoštovanju enkratnosti vsakega človeka in krepitvi zavesti, da je lastna država dar. Navezal se je na besedo domovina, ki vsebuje besedo misel dom. »Biti brezdomec, zgolj tavati in iskati skozi življenje, to je lahko za človeka velik problem. Vsak od nas v sebi nosi hrepenenje po domu, kraju, kjer se čutimo ukoreninjene, sprejete in kjer lahko rečemo, da smo tukaj doma. Dom je zato kraj, kamor se človek vedno z veseljem vrača. Domovina pa ni samo določen prostor pod soncem. To so tudi naši spomini, to je živ stik med nami ljudmi, če 'dobro v srcu mislimo', to je naša narodna dediščina, ki smo je skupaj deležni.«

Domovina in država

Poudaril je razliko med domovino in državo. Državo razume kot ustanovo, ki je postavljena, da upravlja z domovino. A hudo je, če tisti, ki jim je ljudstvo zaupalo upravljanje z domovino, to zaupanje izrabijo za iskanje svojih lastnih koristi ali če se polastijo državnih ustanov in začnejo deliti ljudstvo na 'naše' in na vse druge 'moteče ostale'. »Domovino lahko doživljamo kot našo, kot naš skupni dom, samo, če smo tudi sami pripravljeni prispevati svoj delež, in to v vsej iskrenosti in osebni odgovornosti.«

Omenil je tri vrednote, ki so po njegovem mnenju pomembne, da bi našo samostojno Slovenijo čutili kot skupen dom: skrb in prizadevanje za skupno dobro, spoštovanje dostojanstva in enkratnosti vsakega človeka ter zavest, da je naša skupna domovina za vse nas dar in priložnost.

Skrb in prizadevanje za skupno dobro

To je nadškof Cvikl opisal kot sposobnost, da posameznik izstopi iz sebe in iz svojih ozkih interesov ter gleda na to, kar je dobro tudi za drugega in za naš skupni blagor. Še posebej bi to morali početi tisti, ki so jim zaupane pomembne in odgovorne službe v družbi. Potem bi se ljudje v tej državi počutili drugače, meni nadškof, ne zgolj kot številke ali sredstvo, »ampak kot tisti posamezniki, ki imajo v tej državi svoje mesto, za katerega čutijo, da je primerno ovrednoteno in spoštovano«.

Spoštovanje dostojanstva in enkratnosti vsakega človeka

Pri tem je nadškof Cvikl omenil spoštovanje človekove svobode, njegovega verskega prepričanja in verske svobode, kar je tudi zapisano v temeljnih listinah o človekovih pravicah, vendar se v življenju velikokrat ne upošteva. »Dostikrat je v ozadju raznih predlogov zakonov čutiti, da anonimni pripravljavci zakonov želijo v imenu svobode verujoče načrtno omejevati in jim onemogočati, da bi lahko svobodno živeli svojo vero,« je opozoril mariborski nadškof.

Zavest, da je naša skupna domovina za vse nas dar in priložnost

Naša domovina ni nekaj samo po sebi umevnega ali slučaj, ampak je to pot dolgega procesa in zorenja, je dejal nadškof pri maši za domovino. Zdaj živimo v samostojni državi, o kateri so številne generacije Slovencev pisale in sanjale, vendar se moramo zavedati, da lahko ta dar in to zgodovinsko priložnost, ki nam je dana, tudi zapravimo, je opozoril.

Dodal je, da smo se pri maši zbrali, da molimo za našo domovino in da se zahvalimo za prejeti dar samostojnosti. Nadškof je pozval, da je vsak od nas poklican, da prispeva svoj delež k rasti naše države, in to ne le v materialnem smislu, ampak, da bi tako napredovali, da bi Slovenijo doživljali kot naš skupni dom, jo imeli radi in bili pripravljeni vsak po svojih močeh prispevati k njenemu razvoju. Spomnil je, da Slovenija vključuje tudi zamejce in zdomce, s katerimi se moramo povezati, saj je Slovenija skupni dom za žive in pokojne; za sedanjo generacijo in tudi za generacije, ki prihajajo za nami.

Zahvala in pričakovanje za nadaljnji dialog države in Cerkve

V pridigi pri maši za domovino se je nadškof zahvalil vsem, ki skrbijo, da živimo v miru, in si prizadevajo za pravno državo, posebej tistim, ki se zavzemajo za versko svobodo in za svobodo vseh ne glede na njihov svetovni oz. verski nazor. Izrazil je pričakovanje, da bo država še naprej nadaljevala dialog s krščanskimi cerkvami in z vsemi drugimi verskimi skupnostmi in da bo na mednarodni in državni ravni nadaljevala urejanje položaja Katoliške cerkve v Slovenji. »Prepričan sem, da lahko država skupaj s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi naredi veliko pozitivnega za vse naše državljane, zlasti še na področju sociale, izobraževanja, kulture, pa tudi pri reševanju migrantske, oz. begunske krize. Medsebojno sodelovanje in dialog je temelj naše države in naše skupne prihodnosti.«

Ob koncu je nadškof Cvikl dodal, da je praznik Jezusovega srca vabilo, da vstopimo v njegovo srce in v »njegovo ljubezen in odkrijemo moč te ljubezni, ki edina lahko ozdravi naše notranje rane, nas osvobodi strahu in nas poživlja ter nam vliva upanje. Če bomo sprejeli njegovo povabilo, bomo tudi mi rastli v ljubezni in doživljali, kako v nas raste božje življenje.«

Zaželel je, da bi bil vsak od nas sposoben narediti čim več dobrega in bi s tem prispeval svoj delež, da bo v svetu, v katerem živimo, več luči, več dobrote in ljubezni.

Fotografije: Tatjana Splichal