Z današnjim dnem začenja veljati pariški sporazum, prvi globalni podnebni dogovor, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje tako razvite države kot države v razvoju. Do včerajšnjega dne je po podatkih Združenih narodov sporazum podpisalo 192 držav, ratificiralo pa 94. Slovenija je sporazum podpisala aprila, ratificirala naj bi ga sredi tega meseca.



Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja po maratonskih pogajanjih sprejeli 12. decembra lani v francoski prestolnici. Države so v sporazumu opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Sporazum bo v veljavo stopil mesec dni zatem, ko je ratifikacijske listine pri Združenih narodih deponiralo 55 držav, ki skupaj ustvarijo najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ta pogoj je bil izpolnjen 4. oktobra, na god sv. Frančiška Asiškega, ki velja tudi za zavetnika narave in varstva okolja. S tem se je pariški sporazum zapisal v zgodovino kot ena od mednarodnih pogodb z največjo podporo.

Sporazum sta že ratificirali največji svetovni proizvajalki toplogrednih plinov ZDA in Kitajska, pa tudi Evropska zveza.

V imenu Slovenije je dogovor na slovesnosti v New Yorku 22. aprila podpisal predsednik vlade Miro Cerar. Postopek ratifikacije je medtem še v teku, državni zbor naj bi predlog zakona o ratifikaciji potrdil na novembrski redni seji. S tem bo lahko Slovenija svojo ratifikacijo slovesno naznanila na podnebni konferenci v maroškem Marakešu, ki se začenja v ponedeljek in bo trajala do 18. novembra.

Varstvo okolja je ena izmed prednostnih nalog tudi v pontifikatu papeža Frančiška. Kakšen naj bo odnos kristjanov do Božjega stvarstva, je sveti oče obširno pojasnil v ekološki okrožnici Hvaljen, moj Gospod, med zasedanjem pariške konference decembra lani pa je svetovne voditelje pozval, naj dokažejo svoj pogum s sprejetjem »pomembnih odločitev« za prihodnje rodove. Kot je dejal, bo zmanjšanje posledic podnebnih sprememb pripomoglo k zmanjšanju revščine in s tem k ohranitvi človekovega dostojanstva.

Vir: STA / arhiv Družine
Foto: arhiv Družine