Polna velika dvorana ljubljanskega hotela Union – prizor je marsikoga spomnil na zgodovinsko zborovanje kmetov 12. maja 1988, ki velja za začetek oblikovanja demokratičnih političnih strank – je sinoči dokazovala, da želi širok krog ljudi iz pestrega spektra civilnodružbenih organizacij in gibanj dejavneje vstopiti v proces preusmerjanja dramatično negativnih razmer v Sloveniji v pozitivno smer, ki naj bi čim prej vodila do oblikovanja pravične Slovenije. Ne le simbolno, temveč tudi fizično so udeleženci prižgali “plamen upanja za pravično Slovenijo’’.

Za civilno družbo velja, da je bistveni korektiv politični in gospodarski sferi, da pa to vlogo lahko uresniči, se mora nujno povezovati in oblikovati skupna stališča. Iz tega prepričanja je nastala pobuda Civilna družba za pravično Slovenijo, ki so jo spodbudili predsednik Svetovnega slovenskega kongrega dr. Boris Pleskovič, predsednik Zavoda za oživitev civilne družbe dr. Mitja Štular in novinar Jože Možina. V sodelovanju s številnimi civilnodružbenimi organizacinami in gibanji so oblikovali deklaracijo za pravično Slovenijo, ki analitično ponuja odgovor na vprašanje, kaj je šlo narobe v slovenskem razvoju – bolje: nazadovanju – zadnjih dveh desetletij.

A analiza je prvi korak – naslednji je oblikovanje konkretnih predlogov za rešitev iz zagatnega položaja, v katerem se je znašla slovenska država. Tudi temu je bil namenjeno sinočnje zborovanje (pozdravili so ga pisatelj Boris Pahor, predsednik SAZU dr. Jože Trontelj in akademik Drago Jančar), na katerem so oblikovali prvo listo zahtev, ki jo je povzel dr. Mitja Štular, in sicer ob koncu poltretjo uro trajajočega srečanja, na katerem so stališča svojih civilnodružbenih organizacij na kritične razmere v državi predstavili dr. Boris Pleskovič (Svetovni slovenski kongres), dr. Ivan Štuhec (Zbor za republiko), Urška Makovec (Prebudimo Slovenijo), Helena Jaklitsch (Slovenski katoliški izobraženci), Vlasta Sagadin (Društvo katoliških pedagogov Slovenije), Aleš Primc (Civilna iniciativa za družino in pravice otrok), dr. Andreja Polanec (Zavod Iskreni.net), dr. Vasko Simoniti (Inštitut dr. Jožeta Pučnika) in mag. Rok Prešeren (Inštitut dr. J. E. Kreka).

Kaj torej zahteva civilna družba za pravično Slovenijo, pri kateri sodeluje predvsem vrsta organizacij in gibanj iz katoliških krogov?

Na prvem mestu, da Slovenija ostane v evropskemu civilizacijsko-kulturnemu vrednostnemu prostoru, v katerem se je slovenski narod več kot tisoč let formiral, zato podporniki deklaracije za pravično Slovenijo zavračajo obujanja zlaganih iluzij pravičnosti in domnevne prijaznosti prejšnje države, ki je bila utemeljena na kršenju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je bankrotirala tako politično kot gospodarsko.

Druga zahteva, ki naj bi vodila do pravičnejše Slovenije, je, da se Slovenija uveljavi kot domovina vseh Slovencev doma in po svetu brez razlike; člani civilne družbe so proti nestrpnosti proti katerikoli kategoriji Slovencev in državljanov slovenske države, zavedajoč se krvave izkušnje medvojne in povojne revolucije tudi jasno zavračajo nasilje kot obliko političnega boja.

Ena ključnih zahtev je korenit rez z vplivi države v gospodarstvu, šolstvu in medijih, saj je to po prepričanju zbranih v Unionski dvorani, »poglavitni razlog, da Slovenija zaostaja že za bivšimi socialističnimi deželami, ki so vezi s komunizmom odpravile«. Zahtevajo tudi zaščito naravnega okolja in slovenskega kmeta, na katerem temelji slovenska samobitnost, »ne pa da se na njegovem hrbtu z nepravičnimi davki rešuje državna blagajna, izpraznjena zaradi oškodovanj v gospodarskem in bančnem sistemu«.

Skrb za pravično Slovenijo se dotika medijskega prostora – civilna družba se zavzema za medijsko svobodo, kjer bodo civilnodružbena in politična sporočila vseh enakovredno in nepristransko posredovana slovenski javnosti.

Civilna družba za pravično Slovenijo zahteva najostrejši nastop zoper oškodovanja v zdravstvu in tudi v drugih sistemih in za takojšnjo revizijo velikih investicij, začenši z ljubljanskim Onkološkim inštitutom, »saj se bo tu odvil klobčič kriminlanega okoriščanja z davkoplačevalskih denarjem, ki traja že desetletja«.

Pravosodje je bilo na zborovanju v Unionski dvorani deležno veliko kritičnih ugotovitev več nastopajočih, zato je razumljivo, da se je to področje znašlo tudi na spisku zahtev po spremembah. Kakšnih? »Zahtevamo pravično pravosodje, kjer bodo sankionirani najhujši zločini v zgodovini Slovencev, in pravosodje, kjer bodo pred zakonom na podlagi dokazanega obsojeni odgovorni za krajo družbenega premoženja in druga nezakonita dejanja; zahtevamo pravosodje, ki ne bo sledilo volji ene politične opcije in ne bo omogočalo zlorab v politične namene kot v primeru Patria, ampak si bo z učinkovitim sojenjem na podlagi dokazov pridobilo zaupanje najširšega kroga državljanov Slovenije, ki ga sedaj nima.«

Delojoča demokracija je porok svobodne družbe, zato se civilna družba zavzema za transparentno demokracijo, v kateri naj vlada tisti, ki zmaga na volitvah ter sestavi vlado, in ne centri moči iz ozadja, ki potem nastavljajo in zamenjujejo svoje politične marionete.

Nekaj nastopov se je dotaknilo tudi družinske politike in na tej podlagi je dozorelo nasprotovanje kakršnemu koli dodatnemu protidružinskemu varčevalnemu ukrepu, saj so družine, posebej z majhnimi otroki, že zdaj največji plačniki krize.

Šolstvo je naslednje področje, kjer so po prepričanju civilne družbe za pravično Slovenijo potrebne spremembe: npr. spremembe učnih načrtov za predmet zgodovina v osnovni šoli in srednji šoli, uvrstitev zgodovine države Slovenije na začetek šolskega leta in objektivna prenovo učbenikov za zgodovino Slovenije; nujne so tudi spremembe pravilnikov o pravicah in dolžnostih učencev v osnovnih šolah in dijakov v srednjih šolah, ker večje pravice terjajo tudi večje dolžnosti; doseči je treba tudi povrnitev zaupanja učiteljem pri sankcioniranju prekrškov v šolah in debirokratizacijo učiteljevega dela.

Na gospodarskem področju civilna družba zahteva, da se v Sloveniji vzpostavi odprto, prijazno in ustavjalno delovno in poslovno okolje, ki bo stimulativno za vrhunske strokovnjake in podjetja iz domovine in tujine.

Uresničitev izraženih zahtev je seveda odvisna od ljudi, ki bi jih lahko obudili v življenje, zato civilna družba zahteva pozitivno kadrovsko selekcijo v vseh segmentih družbe, kjer bodo veljavo in priznanje dobile etične vrednote, osebne in strokovne kvalitete ter odgovornost.

Spisek zahtev se bo v naslednjih dnevih, ko se deklaraciji civilne družbe za pravično Slovenijo – v nadaljevanju jo objavljamo v celoti – pridružujejo nove organizacije in gibanja, najbrž še dopolnjeval.



Deklaracija civilne družbe za pravično Slovenijo


Civilno družbene organizacije in gibanja, ki predstavljamo širok spekter slovenske družbe, ugotavljamo, da so razmere v naši domovini dramatične. Slovenija je čedalje bolj talec centrov moči, ki jim je več za preživetje svojih skupin in lobijev kot za blaginjo vseh državljank in državljanov, zdravo gospodarstvo in bančništvo, stabilno socialno varnost, pošteno in pravično pravosodje, profesionalne medije, učinkovito in dostopno zdravstvo, pozitivno družinsko politiko, kvalitetno izobraževanje ter trajni razvoj države za vse generacije.

Slovenci smo v zadnjega četrt stoletja stopili na pot v svobodno demokratično družbo in doživeli veliko mednarodno priznanje, ko smo kot prva slovanska država predsedovali Evropski uniji. A žal se svobodna demokratična družba, pravičnost in enake možnosti za vse v državi niso uveljavile. Vladajoča nomenklatura, ki nas je v prejšnji državi pripeljala v bankrot, je po osamosvojitvi brutalno uveljavila svoj vpliv v vseh sferah družbe. Slovensko državo si je razdelila v interesna področja, sedaj pa jo izčrpava na škodo slovenskega naroda tako v domovini kot v zamejstvu in izseljenstvu. Poizkusi oživljanja socializma, jugonostalgija ter razmah protievropskih čustev kažejo na neuspešnost procesa tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem. Pomladni ideali o Sloveniji kot parlamentarni demokraciji in svobodnem tržnem gospodarstvu, utemeljeni na vladavini prava, se niso uresničili.

Izpostavljamo zlasti razkroj vrednostnega sistema, ki se med drugim razgalja tudi v katastrofalnem stanju slovenskega pravosodja. Dogodki zadnjih let in zlasti zadnjega obdobja so privedli do usodnega padca zaupanja v pravno državo in utemeljenega občutka nepravičnosti, kar vodi v anarhijo in erozijo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Civilni družbi ocenjujemo, da so zaradi slabega delovanja pravosodja resno ogroženi temelji slovenske državne skupnosti. Pravosodje je, z redkimi izjemami, v največji meri odgovorno za nesankcioniranje velikih gospodarskih oškodovanj. Posledice so socialne krivice, blokiran je razvoj države, mladi so brez služb in oropani prihodnosti. Državljani vedno znova plačujemo posledice katastrofalnega upravljanja državnih podjetij, bank in ustanov, za kar nihče ne odgovarja. Priča smo primerom politične instrumentalizacije pravosodja, sodbam v imenu ljudstva brez ustreznih dokazov, a na drugi strani popolni pasivnosti pravosodja glede obsodb najhujših zločinov v zgodovini Slovencev ter izbruhov nestrpnosti do verujočih in drugače mislečih. Vse to povzroča razraščanje moralnega relativizma, v katerem je enim dovoljeno vse, večina pa je prepuščena čedalje bolj grobim posegom te ali one veje oblasti.

Slovenija tone v brezperspektivnosti negativne kadrovske selekcije, v kateri mlajša in srednja generacija izgubljata upanje in možnost ustvarjalnega prispevka k pozitivnemu razvoju družbe. Priče smo novi emigraciji visoko izobraženih mladih ljudi. Z neverjetno lahkoto se zatira kvaliteta v zameno za poslušnost in vodljivost, vse z namenom ohranjanja obstoječih monopolnih centrov moči, ki v marsičem delujejo kot kriminalne združbe. Večina medijev ne opravlja vloge kritičnega analitika, ki bi anomalijam v družbi nastavil nepristransko ogledalo, pač pa jih s svojo servilnostjo omogočajo in dopuščajo ali pa so celo kreatorji afer, s katerimi usmerjajo pozornost od bistvenih problemov k navideznim.

Podpisniki deklaracije vabimo vse Slovence in državljane naj pozorno spremljajo dogajanje v državi ter izostrijo kritičen odnos do takšnih nedopustnih ravnanj v družbi. Živimo v času najhujše moralne, politične, gospodarske in finančne krize po osamosvojitvi, znašli smo se v razvojni slepi ulici. To nas sili v povezovanje vseh ljudi dobre volje. Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov. Ne sme biti izgovorov, vsak mora v imenu prihodnosti narediti tisto, kar lahko!

Dosedanji podpisniki:

Svetovni slovenski kongres
Zavod za oživitev civilne družbe
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok
Društvo Gallus Barholomaeus
Društvo katoliških pedagogov Slovenije
Družinska pobuda
Družinski center Betanija
Evropska Slovenija
Frančiškova mladina Slovenije
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka
Inštitut dr. Jožeta Pučnika
Inštitut Nove revije
Izseljensko društvo Slovenija v svetu
Katoliška karizmatična prenova Slovenije
Katoliško študentsko gibanje Sinaj
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov
Marijino delo - Gibanje Fokolarov
Prebudimo Slovenijo
Rafaelova družba
Slovenski gorniški klub Skala
Slovenski katoliški izobraženci
Slovenski odbor za NATO
Slovensko biblično gibanje
Zavod za družino in kulturo življenja KUL.si
Zbor za republiko
Zbor za vrednote
Združeni ob Lipi sprave
Združenje animatorjev Oratorija
Združenje slovenskih katoliških zdravnikov
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve
Zveza sindikatov upokojencev Slovenije
Zavod Iskreni.net
Društvo civilna iniciativa Malečnik
Vseslovenska civilna pobuda Dimnik
Civilno združenje za nadzor institucij
Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije
Slovensko španski poslovni klub ECE
EU poslovna akademija
Iniciativa za Štajersko
+ številni posamezniki iz Slovenije in sveta

K podpori za pravično Slovenijo pobudniki vabijo vsa civilna družbena gibanja in ljudi dobre volje, s katerimi delijo skupne vrednote. Podporo lahko izrazite na elektronski naslov: za.pravicno.slovenijo@zocd.si.


Na fotografiji: dr. Mitja Štular, Jože Možina in dr. Boris Pleskovič prižigajo plamen upanja za pravično Slovenijo / Foto: Tatjana Splichal