V Jeruzalemu so tamkajšnji cerkveni voditelji včeraj do nadaljnjega zaprli znamenito baziliko Božjega groba. Vzrok za ta skrajni ukrep je protest proti načrtovanem sprejetju izraelskega zakona, ki bi omogočal podržavljanje cerkvenega premoženja zaradi davčnih dolgov. V protestnem pismu grške pravoslavne in armenske Cerkve ter Kustodije Svete dežele, ki so ga podpisali grški patriarh Teofil III., armenski patriarh Nourhan Manougian in frančiškanski kustos Francesco Patton, je govora o »sistematični in napadalni kampanji proti Cerkvam in krščanskim občestvom v Sveti deželi«.



Cerkveni predstavniki pišejo o »diskriminatornem in rasističnem zakonu«, ravnanje Izraela pa po njihovih besedah »tepta že desetletja krhke odnose med krščanskimi občestvi in izraelskimi oblastmi«. Izraelska vlada poskuša »oslabiti krščansko navzočnost v državi«, med žrtvami takšne politike pa so številne obubožane družine brez hrane in doma, ter otroci, ki ne morajo več obiskovati šol.

Zaprtje bazilike Božjega groba ni prvi tovrstni primer, saj se je v znamenje solidarnosti s Palestinci to zgodilo že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja med Prvo intifado in leta 2000 med Drugo intifado.

Vir: kath.net / Kathpress
Foto: Wikimedia Commons