Najnovejše raziskave v jeruzalemski baziliki Božjega groba so prinesle presenetljive rezultate o starosti Jezusove grobnice. Kot je poročala revija National Geographic, raziskovalci gradbeni material uvrščajo okoli leta 345. Doslej najstarejše najdbe v kapeli in okoli nje so izhajale iz obdobja križarskih vojn.



Med obsežnimi obnovitvenimi deli na edikuli, ki so se zaključila v letošnjem marcu, so raziskovalci s Tehniške univerze v Atenah med drugim prvič po več kot dvesto letih odstranili kamnito ploščo z Jezusovega groba. Pod njo so našli drugo ploščo, ki jo mnogi izvedenci uvrščajo v 7. stoletje. Kemična analiza malte je pokazala, da gre za še starejši material, s čimer lahko začetek gradnje nedvomno uvrstimo v obdobje cesarja Konstantina.

Izsledki znanstvenih raziskav torej kažejo, da gre pri najdbi apnenčaste votline v baziliki za ostanke groba, ki so ga po zgodovinskih virih leta 326 našli Rimljani. Prva cerkev na tem mestu je bila posvečena pod cesarjem Konstantinom leta 335. Grob naj bi – v nasprotju z dosedanjimi domnevami – »preživel« uničenje Konstantinove bazilike Božjega groba s strani sultana Al-Hakima leta 1009.

Upokojeni britanski arheolog oxfordske univerze in poznavalec bazilike Božjega groba, Martin Biddle, je najdbo prekrite kamnite plošče označil za nepričakovano. V nasprotju z interpretacijami frančiškanskega arheologa Eugenia Alliate, ki ploščo uvršča v obdobje križarskih vojn, Biddle podpira možnost zgodnejšega datiranja. »Po moji razlagi je plošča zato tako težko poškodovana, ker je bila tam že v času uničenja Konstantinove bazilike«, meni Biddle. Najnovejši izsledki raziskav, ki jih je objavil National Geographic, podpirajo Biddlovo tezo.

Vir: Kathpress
Foto: splet