Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je od srede do petka (od 5. do 7. septembra) mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Religija v filozofiji in izzivi sodobnosti. Ugledni domači in tuji predavatelji govorijo o dialogu med sodobno filozofijo religije in teologijo. Osrednji gost konference je francoski filozof, akademik Jean Luc Marion. (več o konferenci v tiskani številki Družine)

Francoskega filozofa Jean Luca Mariona in njegovo delo sta predstavila profesor dr. Branko Klun in dekan Teološke fakultete dr. Robert Petkovšek

Francoska filozofska misel z novim posluhom za teološke teme

»Na konferenci s filozofi in teologi govorimo fenomenu, da smo danes v filozofiji priča vračanju religioznih tem, čeprav se je še nedavno govorilo o odmiranju religije in da religija v filozofiji nima kaj iskati« je o vsebini konference za Družino povedal profesor filozofije na Teološki fakulteti dr. Branko Klun. "Tudi če prihaja do upadanja institucionalne religioznosti, pa tako na individualnem kot globalnem nivoju prihaja do povečevanja pomena religioznosti. Še zlasti razvoj francoske fenomenologije kot posebne smeri filozofije je pokazal na nova obzorja smisla, ki prihajajo v veliko bližino do religije – tako da so tej misli celo očitali 'teološki obrat'. V tej postmoderni filozofiji so spet dobili domovinsko pravico pojmi kot so presežnost ali neskončno, eden izmed osrednjih predstavnikov te misli pa je ravno francoski filozof Jean-Luc Marion."

Raziskovalna skupina, ki jo pri slovensko-avstrijskem bilateralnem projektu vodi dr. Klun skupaj z dr. Michaelom Staudiglom z Univerze na Dunaju, je letos že imela simpozij na Dunaju, simpozij na Teološki fakulteti v Ljubljani pa poseben poudarek postavlja prav dialogu med postmoderno filozofijo in teologijo. Predavatelji prihajajo iz različnih držav, vse pa združuje misel, kot pravi dr. Klun, "da vstopamo v post-sekularno obdobje. Torej obdobje, ki naznanja konec tiste paradigme, ki ločuje in izločuje religijo ter jo razglaša za nekaj iracionalnega, mitičnega in preživelega. Ker pa to obdobje ne pomeni vračanja k starim tradicijam vernosti, je sodobna filozofija religija po eni strani izziv, po drugi strani pa lahko pomemben sogovornik tudi za krščanstvo in teologijo." Po Klunovem mnenju lahko filozofi kot Marion kažejo, kako lahko teologija s strani filozofije dobi nove spodbude ali celo novo pojmovno orodje za boljše ubesedanje svojega sporočila in nenazadnje tudi za boljše oznanjevanje.


Jean Luc Marion je angažiran katoliški intelektualec, eden izmed najprodornejših francoskih mislecev. Predaval je filozofijo na pariški Sorboni in na univerzi v Chicagu. Bil je osebni prijatelj in svetovalec pariškega kardinala Jeana Marie Lustigerja, čigar sedež je Morion nasledil v francoski akademiji »nesmrtnikov«. Bil je med ustanovitelji mednarodne teološke revije Communio, učenec in sodobnik filozofov Derridaja in Levinasa. Kot je povedal dekan Teološke fakultete dr. Robert Petkovšek je Marion kot profesor na Katoliškem inštitutu v Parizu imel študentom navado reči: »Najgloblje resnice so čisto preproste – so pa najtežje dosegljive. Do njih vodi najdaljša pot."

Francoski "nesmrtnik" Jean Luc Marion: "Krščansko razodetje kot fenomen"

Že prvi dan simpozija je predaval ugledni francoski filozof in akademik Jean Luc Marion. Velja za največjega francoskega živečega krščanskega misleca. V sredo zvečer je na predavanju, odprtem za javnost, govoril o razodetju kot fenomenu. Razvil je misel, da krščanstvo temelji na veri, da se je Bog razodel – da je torej Bog »razkril« samega sebe, pri čemer to razodetje doseže polnost v osebi Jezusa Kristusa. Toda če to razodetje razumemo z neustreznimi pojmi, lahko kaj hitro zapade kritiki, da je nekaj neracionalnega in nevredno verjetja.

Težava je v tem, ker imamo zelo ozek pojem glede tega, kaj velja za umno, za logično in kar lahko sprejemamo za resnično. Zato je po mnenju Mariona potrebno napraviti najprej premik v filozofiji, ki se ukvarja s človeškim izkustvom. "Kaj v našem vsakdanjem izkustvu ne srečujemo pojave ali fenomene, ki nas presegajo, ki so celo paradoksalni, vendar zato še zdaleč niso »ne-umni«?" Marion te pojave imenuje »nasičeni fenomeni«, ker se nam dajejo na način, da jih ne moremo zaobjeti v našo misel prav zato, ker so tako obilni. "Ali ni obličje sočloveka, ki stoji pred nami, takšen nasičen fenomen? Njegova resnica je drugačna kot je znanstvena razvidnost ali kot tista resnica, ki jo lahko povsem obvladamo. Zato že v filozofiji nimamo enega samega modela resnice, temveč moramo dopustiti tudi fenomene, ki so presežni in paradoksalni." Marionov nasičen fenomen dr. Branko Klun primerja z našim pogledom v sonce.

"Strogo gledano sonca ne vidimo, ker nas njegova svetloba preplavi in je ne moremo ujeti v naš vid. In če v našem življenju prepoznavamo takšne fenomene, ki jih mi ne obvladujemo in se razodevajo sami od sebe, potem je to prvi korak do odprtosti, da lahko obstaja tudi poseben nasičen fenomen – namreč Bog, ki sam sebe razodene in čigar razodetje presega možnosti našega mišljenja. Tako vera v Boga, ki se je razodel, ni nekaj iracionalnega in v nasprotju z razumom, temveč razodetje Božje logike. Božje razodetje, ki je vredno tega imena, se ne more dogajati tako, da bi mi ljudje s svojo omejeno logiko postavljali pogoje Bogu, temveč se mora Bog razodeti glede na svoje lastne pogoje in po svoji lastni logiki.« Marion torej želi pokazati, da je tudi Božje razodetje fenomen, ampak fenomen popolnoma drugačne vrste in do tega fenomena lahko pristopamo le, če v življenju že opažamo drugačen način razodevanja resnice.


Profesorji in študentje Teološke fakultete ter številni gostje iz tujine so že prvi dan mednarodne konference prisluhnili enemu največjih živečih francoskih filozofov. Konferenca se bo nadaljevala še danes in jutri (četrtek in petek, 6. in 7. septembra), program najdete na spletni strani teološke fakultete http://www.teof.uni-lj.si/uploads/KLUN_Programme%20Ljubljana.pdf


Ob koncu predavanja je Marion odgovarjal na vprašanja poslušalcev, profesor Branko Klun jih je prevajal v slovenščino