Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Streha nad žičko kartuzijo?

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 17. 03. 2021 / 13:27
Oznake: Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 20.03.2021 / 15:28
Ustavi predvajanje Nalaganje
Streha nad žičko kartuzijo?

Streha nad žičko kartuzijo?

Bo samostan iz 12. stoletja le še razgledna točka?

Od lanske jeseni je Žička kartuzija v gradbenih odrih, nad delom samostanskih ostalin gradijo dvodelno dvižno jekleno in stekleno streho. FOTO: Silvester Gabršček



Od lanske jeseni je Žička kartuzija v gradbenih odrih, nad delom samostanskih ostalin gradijo dvodelno dvižno jekleno in stekleno streho. Konec leta 2019 je namreč državni zbor RS potrdil rebalans proračuna, ki je vključeval tudi sredstva v višini 2 milijona evrov za zaščito cerkve sv. Janeza Krstnika v zgornjem samostanu Žičke kartuzije. Sredstva mora Občina Slovenske konjice, ki je lastnik samostanskega objekta in ji je Ministrstvo za kulturo dodelilo sredstva), porabiti do konca leta 2022. Kar je po besedah predstavnika občine zadostni razlog, da pred začetkom del niso odprli niti javne razprave niti ni bilo arhitekturnega razpisa. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, območna enota Celje - pristojni so za kulturnovarstvene pogoje, soglasja in nadzor ob izvajanju del - so sestavili le delovno skupino; v skupini so bili predstavniki različnih strok in inštitucij (med njimi tudi generalni konservator ZVKDS dr. Robert Peskar), in v začetku jeseni 2020 oblikovali sklepno poročilo, ki so ga podpisali vsi člani z izjemo umetnostne zgodovinarke Mije Oter Gorenčič, predstojnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU (pogovor z Oter Gorenčičevo bomo objavili v prihodnji tiskani številki Družine).


»Moderna inštalacija strehe« močno posega v ostaline cerkve, posvečene konec 12. stoletja. FOTO: Matjaž Feguš


Gradi se razgledna točka za turiste

Za izvedbo projekta t. i. zastrešitve Žičke kartuzije je občina Slovenske konjice izbrala arhitekta doc. Roka Žnidaršiča. Po njegovih načrtih - kot je razvidno iz revije Umetnostna kronika - dvodelna dvižna jeklena in steklena streha niti ne bi prekrila celotne cerkve, saj bi Otokarjeva kapela ostala razkrita. Obenem pa arhitekt načrtuje tudi dostop obiskovalcev na vrh zidov prezbiterija in severne stene cerkve z razgledno točko. To bi zadostilo radovednosti turistov, je pa daleč od kartuzijanske duhovnosti in identitete kraja.


Da se nad enem najpomembnejših spomenikov srednjega veka v slovenskem in evropskem prostoru izvaja sporen poseg, je opozoril izr. prof. dr. Igor Sapač. FOTO: Silvester Gabršček


Umetnostna kronika polemično o prekritju žičke cerkve

Da se nad enem najpomembnejših spomenikov srednjega veka v slovenskem in evropskem prostoru izvaja sporen poseg, je v reviji Umetnostna kronika z obsežnim člankom Obnovi žičke kartuzije ob rob! – od spomenika srednjega veka do spomenika sodobnega slovenskega klientelizma opozoril izr. prof. dr. Igor Sapač. Kot arhitekt in umetnostni zgodovinar edini pri nas združuje obe stroki, ki sta o presojanju o novih posegih v historični spomenik nerazdružljivi. Brezkompromisno je pozval izvajalce, naj prenehajo s posegi, saj se z načrtovanim sodobnim posegom »oddaljujemo od vsebinsko upravičene in nujne obnove ter nevarno približujemo uničenju identitete tega izjemno dragocenega spomenika«. V Umetnostni kroniki, ki je v celoti posvečena različnim pogledom na obnovo kartuzije, Matija Plevnik, odgovorni konservator za Žičko kartuzijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Celje, opiše gradbeni poseg v Žički kartuziji, projektant Rok Žnidaršič pa pojasnjuje svoj pogled na prekritje kartuzije in predstavlja posege, ki so jih že opravili od lanskega julija in ki so še v načrtu do konca letošnjega leta. V zadnjem prispevku Oter Gorenčičeva, poznavalka kartuzijanske dediščine, s katero se sistematično ukvarja že dve desetletji, predstavi drugačne in bolj zadržane posege na kartuzijanskih cerkvah po Evropi. (Umetnostna kronika je dostopna tudi na spletu TUKAJ).


»Z načrtovanim sodobnim posegom se oddaljujemo od vsebinsko upravičene in nujne obnove ter nevarno približujemo uničenju identitete tega izjemno dragocenega spomenika.« FOTO: Tamino Petelinšek/arhiv Družine


Argumenti proti in tudi za predstavljeni tudi na okrogli mizi ZRC SAZU

Kako moderen poseg se izvaja nad kartuzijansko dediščino, kako bo sodobna zastrešitev močno posega v ostaline cerkve, posvečene konec 12. stoletja, in kako zelo so konservatorska, umetnostnozgodovinska, arhitekturna in znanstvenoraziskovalna stroka razdeljene, je pokazala okrogla miza, ki so jo v torek, 17. marca, ob rob izidu revije Umetnostna kronika, pripravili v atriju ZRC SAZU in k sodelovanju prek aplikacije zoom povabili širšo javnost. Voditeljica okrogle mize dr. Marjeta Ciglenečki je v atriju gostila Bredo Obrez Preskar, direktorico občinske uprave Občine Slovenske Konjice, dr. Roberta Peskarja, generalnega konservatorja ZVKDS, ter že omenjene štiri pisce prispevkov v Umetnostni kroniki: doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, prof. dr. Igorja Sapača, Matijo Plevnika in doc. Roka Žnidaršiča. Uvodno besedo je imel predsednik SAZU Peter Štih, ob koncu razprave pa so dobili besedo tudi tisti, ki so spremljali pogovor prek zoom aplikacije, spremljalo ga je med 120 in 140 povabljenih strokovnjakov in laične javnosti, ki jim je mar za Žičko kartuzijo.


»Izgleda, da se gradi ogromen akvarij, vemo pa, da so kartuzijani ribe gojili v skromnih ribnikih.« FOTO: Tamino Petelinšek/arhiv Družine


Ob vseh polemičnih besedah za in proti je morda najbolj izstopala izjava dr. Peskarja, češ da je država denar namenila za zastrešitev kartuzije in treba ga je bilo porabiti – če bi zavlačevali z arhitekturnimi razpisi in javno razpravo, bi zamudili vse roke, izgubili sredstva, ki pa jih po Peskarjevih besedah Žička kartuzija v tako velikem znesku nikoli več ne bi dobila. Torej, je bil odziv publike, če je dosti denarja, je mimo pravil dovoljeno vse - tudi zdaj načrtovana preko elektromotorjev upravljana pomična streha, turistični magnet, svojevrsten stekleno-betonski razgledni stolp, ki bo povrhu, kot je z jasnimi besedami spomnil umetnostni zgodovinar Andrej Smrekar, zahteval še velika sredstva za samo upravljanje in vzdrževanje. Nima pa "moderna inštalacija", kot je menila velika večina sodelujočih na okrogli mizi, nobene povezave s kartuzijansko duhovnostjo in tako privlačno mistiko. »Izgleda, da se gradi ogromen akvarij, vemo pa, da so kartuzijani ribe gojili v skromnih ribnikih,« je dejal Sapač.


V arhitekturnem načrtu je omogočen dostop obiskovalcev na vrh zidov cerkve, kar bi zadostilo radovednosti turistov, cerkev pa preoblikovalo v razgledno točko. FOTO: Silvester Gabršček


Posnetek pogovora je na spletni strani www.zrc-sazu.si.

*Več o polemikah in pogovor z Mijo Oter Gorenčič v prihodnji tiskani številki Družine.*

Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh