Ruski pravoslavni patriarhat v Moskvi je pretrgal vezi z ekumenskim patriarhom v Carigradu, Bartolomejem I., ker naj bi njegovo priznanje neodvisnosti ukrajinske pravoslavne Cerkve ne bilo v skladu z določili pravoslavnega krščanstva. Metropolitan Hilarion, vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, je dejal, da so ruski pravoslavni voditelji sklenili »prekiniti evharistično občestvo« kot odgovor na ravnanje carigrajskega patriarha, ki naj bi bilo »brez zakonske in kanonske podlage«.

»Ruska pravoslavna Cerkev ne priznava te odločitve in je ne bo izpolnila,« je na včerajšnjem zasedanju Moskovskega patriarhata v beloruskem Minsku izjavil metropolit Hilarion in dodal, da »se Cerkev, ki priznava razkolnike, samodejno izključi iz kanoničnega območja pravoslavja«. V Moskvi upajo, da bo »prevladala zdrava pamet in bo Carigrajski patriarhat spremenil svoje odnose do obstoječe cerkvene stvarnosti«.

Do razkola v pravoslavni Cerkvi prihaja po odločitvi carigrajskega ekumenskega patriarha Bartolomeja I., v pravoslavju »prvega med enakimi«, ki je minuli teden z uradno izjavo priznal neodvisnost ukrajinske pravoslavne Cerkve, kar si je Kijev želel že dlje časa, in napovedal vnovično vzpostavitev odnosov z nekdaj razkolniško ukrajinsko pravoslavno Cerkvijo Kijevskega patriarhata.

Odločitev tudi ukinja tradicionalno pravico ruskega patriarha do imenovanja in ustoličenja kijevskega metropolita, kar opazovalci ocenjujejo kot namerno žalitev Moskve. Omenjena pravica sega v leto 1686.

Nadškof Jevstratij, tiskovni predstavnik ukrajinske pravoslavne Cerkve Kijevskega patriarhata, katerega rehabilitacija s strani Carigrada je povzročila trenuten razkol z Moskvo, je dejal, da je odločitev ruskega sinoda korak proti »samoosamitvi«. Na družbenem omrežju Facebook je zapisal: »Prej ali slej bo to urejeno in ruska pravoslavna Cerkev se bo vrnila v pravoslavno občestvo.« Jevstratij naj bi tudi izjavil, da se bodo morali pravoslavni kristjani odločiti, ali bodo sledili ruskemu pravoslavju »v razkol« ali bodo »ostali v občestvu z ekumenskim patriarhom preko krajevne ukrajinske Cerkve«.

Med podporniki odločitva Bartolomeja I. je med drugim ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki bo marca 2019 znova kandidiral na volitvah. Porošenko je že pred tem prosil carigrajskega patriarha za potrditev neodvisnosti pravoslavne Cerkve v Ukrajini. Medtem ko so se prizadevanja za neodvisno, avtokefalno pravoslavno Cerkev v Ukrajini začela kot resno gibanje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po razpadu Sovjetske zveze, so dobila nov zagon po priključitvi Krimskega polotoka leta 2014 in ruski podpori separatističnim upornikom v vzhodni Ukrajini.

Ruska pravoslavna Cerkev, ki naj bi imela tradicionalno in kanonsko oblast nad pravoslavnim občestvom v Ukrajini, zavrača trditve, da je politično opredeljena v krimskem sporu in zatrjuje, da si prizadeva za mir v vzhodni Ukrajini. Poleg tega Moskovski patriarhat skrbi, da bi odločitev carigrajskega patriarha med Ukrajinci lahko še zaostrila verska navzkrižja.

Pravoslavni kristjani v Ukrajini so trenutno razdeljeni na tri ločene skupine: ukrajinska pravoslavna Cerkev Kijevskega patriarhata je neodvisnost od Moskve oznanila leta 1992, rusko pravoslavje pa jo obravnava kot razkolniško Cerkev. Doslej so druge pravoslavne Cerkve ukrajinsko priznavale kot del Moskovskega patriarhata; ukrajinska avtokefalna pravoslavna Cerkev, znova ustanovljena leta 1990, prav tako velja za razkolniško; ukrajinska pravoslavna Cerkev Moskovskega patriarhata je pod upravo ruske Cerkve in je uradno priznana pravoslavna Cerkev v državi.

Načrt patriarha Bartolomeja, da v Ukrajini vzpostavi Cerkev z enotno upravo pod vodstvom lastnega patriarha, vodi njegova želja po zedinjenju več kot 30 milijonov pravoslavnih kristjanov v državi. Ruska Cerkev pa to vidi kot kršitev njenih pristojnosti in avtoritete.

Vir: CNA
Foto: splet