Pesmi poljske pesnice Marzanne Bogumiłe Kielar smo v slovenščini lahko prebirali v literarnih revijah (za prispevek v vileniškem zborniku je prejela nagrado vileniški kristal), prvič pa je izbor njenih pesmi v slovenščini izšel tudi v knjižni obliki z naslovom Vaje iz neobstoja. V slovenščino jih je prevedla Jana Unuk.

Poljska pesnica v središče poezije postavlja živo in neživo naravo, podrejeni sta ji tudi ljubezen in smrt ali kot je v spremni z naslovom Temna snov Marzanne Kielar zapisala prevajalka »v pesmih izhaja iz opisa, čutne zaznave, iz pogleda na pokrajino, tudi opazovanja živali ali rastlin, pod povrhnjico pesmi ali v njenem zaključku pa razmišlja tudi o človeških zadevah, predvsem o ljubezni ter smrti in minljivosti, ki je izpostavljena z naravnost baročno dramatičnostjo. Pogosto je natančni, skrbno pretehtani pogled na dogajanje v naravi izhodišče za pesničino in bralčevo refleksijo ali celo meditacijo.«

Njene besede lahko potrdimo kar z pesničinimi verzi:

Ko bo po pobočju dreveči gruščnato-blatni hudournik

• že
  raztrgal to aluvialno skorjo, življenje, in naju bo zme-
  šal z glino
  in kamenjem,

te bom prepoznala po korenini, po drobni rji na ščitku

• pernatega lista.
  Prepoznala te bom po semenu in listnih brazgotinah,
  po varovalni luski na prezimujočem popku –

poljubljala te bom

z ustnicami iz zemlje

Slovenski izbor pesmi Marzanne B. Kielar obsega obsežen izbor iz zbirk Sacra converzacione, Materia Prima in Monodija ter celotno zbirko Navigacije. 

Knjiga je izšla v zbirki Sozvezdja, v kateri je zbrana sodobna, nekanonizirana vrhunska poezija. Zbirko ureja Brane Senegačnik. Poleg Vaj iz neobstoja so v njej še Belo brezno Jeana Mambrina, Le vrtnica v oporo Hilde Domin in Molitve Tomislava Marijana Bilosnića.