Ob 70. obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic (10. decembra 1948) Vatikan prihodnji teden prireja konferenco o ženskah in trgovini z ljudmi ter prisilni prostituciji in organiziranem kriminalu. Na zasedanje 12. in 13. decembra v vatikanski kongresni dvorani »Casina Pio IV« so povabljene predvsem pravnice s prizadetih območij v Afriki. Konferenco prireja Papeška akademija znanosti. Z vprašanjem trgovine z ljudmi se veliko ukvarja papež Frančišek, posebej v kontekstu 70-letnice deklaracije o človekovih pravicah.

Že v začetku tega tedna sta redovna mreža proti prisilni prostituciji »Talitha Kum« in Mednarodna zveza vrhovnih redovnih predstojnic pri Svetem sedežu akreditirane diplomate povabili na informativno druženje o omenjenem problemu in o delu, ki ga na tem področju opravljajo redovnice.

Veliki kancler Papeške akademije znanosti, škof Marcelo Sanchez Sorondo, je ob predstavitvi konference povedal, da je po sedanjih ocenah vsako leto žrtev trgovine z ljudmi najmanj 50 milijonov. Zelo visok odstotek teh žrtev prihaja iz Afrike, številke pa še naraščajo.

Prisilna prostitucija večinoma vodi v »popolno izničenje človekove istovetnosti: to je izdaja ljubezni, kar je za mlado žensko odločilnega pomena. Če družina svojo hčer proda ali podari v prostitucijo, kar se pogosto dogaja v skrajni revščini in promiskuitetnih razmerah, jo izda v ljubezni, ki ji jo dolguje in ki bi jo hči morala od družine prejeti,« je dejal Sanchez Sorondo.

Podobno velja, če partner ali prijatelj mladi ženski »obljublja sonce, luno in zvezde, nato pa jo proda v prostitucijo«. Ta ženska bo »izdana tudi v zaupnem smislu: v ljubezenski zvezi kot medsebojnem priznanju in skupnosti za dosego človekove zrelosti«. To je žal najpogostejši in najučinkovitejši način trgovcev z ljudmi, ki izkoriščajo mlade moške, da pridobivajo dekleta z obljubami »gradov v oblakih«: »Poročila se bova in imela otroke,« jim rečejo. Izdaja, ki sledi, uniči najgloblje zaupanje posameznika, opozarja škof: »Žrtve se počutijo še dosti huje, kot če bi bile zgolj zavrnjene.«

Rehabilitacija žrtev prisilne prostitucije se praviloma začenja z vnovično izgradnjo samozavesti in zaupanja v soljudi, z nekakšnim javnim priznanjem prevare in trgovine z ljudmi, ki so jo te ženske doživele, je pojasnil škof Sanchez Sorondo: »Kajti izdajo s strani nekoga, ki so mu zaupale in ga ljubile, žrtve pogosto občutijo hujše kot smrt ljubljene osebe.«

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia