Vatikan predstavil dokument za sinodo o Amazoniji
Vatikan predstavil dokument za sinodo o Amazoniji
Priprave na izredno škofovsko sinodo o Amazoniji, ki bo zasedala oktobra prihodnje leto, so v polnem teku. Tema škofovskih razprav bo »Amazonija, nove poti za Cerkev in celostno ekologijo«. V Vatikanu so minuli konec tedna predstavili pripravljalni dokument za ta pomembni dogodek.
Kot je bilo rečeno na predstavitvi, je »za vesoljno Cerkev temeljnega pomena, da prisluhnemo staroselskemu prebivalstvu in vsem skupnostim, ki živijo v Amazoniji«. Sinoda o Amazoniji namreč »presega strogo cerkveno-amazonsko sfero, ker se osredinja na vesoljno Cerkev in obenem na prihodnost celotnega planeta«.
Sporočilo v treh delih
Dokument je razdeljen na tri dele in je povabilo za Cerkev, naj »vidi« istovetnost in krike Amazonije, »razločuje« poti proti pastoralnemu in okoljevarstvenemu spreobrnjenju ter »deluje« ali stopa po novih poteh za Cerkev z amazonskim obličjem.
Dokument vsebuje tudi vprašalnik za območne škofe, ki bodo pred začetkom zasedanja z njegovo pomočjo izrazili svoje pastoralne in okoljevarstvene pomisleke in skrbi.
Kultura odmetavanja
Amazonski gozd je v dokumentu imenovan »pljuča planeta in eden izmed krajev največje biološke raznolikosti na svetu«. To območje, je še zapisano v dokumentu, doživlja »veliko krizo«, ki jo povzroča »predolgo človekovo posredovanje«, vzrok zanjo pa je »kultura odmetavanja«.
Amazonija je namreč pokrajina z bogato biološko raznolikostjo; je večetnična, večkulturna in večverska; je ogledalo vsega človeštva, ki za zaščito življenja zahteva strukturne in osebne spremembe vseh človeških bitij, narodov in Cerkve. Sinoda si želi, da bo s tem, ko se bo osredinila na Amazonijo, uspela zgraditi most do drugih svetovnih biomov, kot so območje reke Kongo, srednjeameriški biološki koridor in tropski gozdovi na območju Azije in Tihega oceana.
Izkoriščana ljudstva
Dokument vsebuje tudi podatke o družbeno-kulturni raznolikosti na območju Amazonije, posebej vpliv »vedno večjih gospodarskih interesov« nad staroselskim prebivalstvom. Zaradi vsesplošnega izsekavanja gozdov, onesnaževanja vode in trgovine z mamili je preživetje staroselskih ljudstev vprašljivo in povzroča množične notranje migracije na urbana območja. Tam staroselce pogosto izkoriščajo in jih potiskajo na mejo revščine.
Prekomerna rast poljedelskih, rudarskih in gozdarskih dejavnosti v Amazoniji ne škoduje le ekološkemu bogastvu te pokrajine, njenim deževnim gozdovom in njenim vodam, ampak siromaši tudi njeno družbeno in kulturno bogastvo.
Amazonsko obličje Cerkve
Katoliška cerkev, je zapisano v dokumentu, »je poklicana, da poglobi svojo istovetnost v skladu s stvarnostmi vsakega območja in raste v svoji duhovnosti tako, da prisluhne modrosti njihovih ljudstev«.
Sinoda si bo prizadevala iskati nove poti za razvoj »amazonskega obličja Cerkve«. Cerkev naj bi se tako znala odzvati na »krivične razmere na tem območju, kot so recimo neokolonializem rudarske industrije, infrastrukturni projekti, ki škodujejo biološki raznolikosti, in vsiljevanje kulturnih in gospodarskih modelov, ki so v življenju staroselskih ljudstev povsem tuji«. Z osredotočenjem na območne stvarnosti in raznolikost območnih izkustvenih mikrostruktur se Cerkev krepi v svojem nasprotovanju globalizaciji brezbrižnosti in povezovalni logiki, ki jo spodbujajo mediji, ter gospodarskemu modelu, ki pogosto ne spoštuje amazonskih ljudstev ali njihovih ozemelj.
Na zasedanje pozvanih 109 škofov
Kot je bilo rečeno na predstavitvi dokumenta, se krajevna Cerkev, različne škofije in skupnosti na območju Amazonije že dejavno pripravljajo na zasedanje sinode. Prirejajo različna srečanja in predstavitve pripravljalnega dokumenta ter posvete, saj je pomemben del sinodalne poti samo Božje ljudstvo. Delovni dokument sinode Instrumentum Laboris naj bil izdan junija prihodnje leto.
Na zasedanje so vsi škofje, ki izvajajo pastoralno oskrbo na območju Amazonije. Gre za 109 škofov: 57 jih je iz Brazilije, 14 iz Kolumbije, 10 iz Peruja, 7 iz Venezuele, 6 iz Bolivije, 5 iz Ekvadorja, po eden pa iz Angleške Gvajane, Francoske Gvajane in Surinama, k njim pa so dodani še predsedniki sedmih škofovskih konferenc, ki segajo na področje Amazonije. Zasedanja škofovske sinode se bodo udeležili tudi predstavniki posvečenega življenja, sodelovali pa bodo še strokovnjaki, slušatelji in laiki ter bratski delegati, ki bodo predstavljali druge krščanske veroizpovedi.
Vir: Vatican News / RV
Foto: Wikimedia Commons



