V prvem oktobrskem tednu salezijanci zaznamujejo 100 let od prihoda na Kodeljevo. Praznovanje so združili s praznikom župnijske zavetnice, sv. Terezije Deteta Jezusa in romarskim shodom ob njenem godu, na katerega so se podali v torek, 1. oktobra. Osrednje praznovanje bo v nedeljo, 6. oktobra, ko bo slovesno mašo ob 9. uri daroval beograjski nadškof mons. Stanislav Hočevar. Med njo bo tudi blagoslovil krstno kapelo. (več v tiskani Družini)



Po maši prvega dneva tridnevnice so v župnijski dvorani predstavili knjigo 100 let salezijanskega poslanstva na Kodeljevem 1919-2019 (foto K. H.)

Pred osrednjim slavjem pa se je v četrtek, 3. oktobra, začela tridnevnica. Prvi večer tridenvnice je pri večerni maši imel ponovitev zlate maše salezijanec Tone Ciglar, ki je bil sredi prejšnjega stoletja kar nekaj časa del kodeljevske salezijanske skupnosti, po maši pa so v župnijski dvorani predstavili knjigo 100 let salezijanskega poslanstva na Kodeljevem 1919-2019. Večer je povezovala Lucija Žohar, drobce iz zgodovine in kulture pa so v polni župnjiski dvorani predstavili dr. Bogdan Kolar, ki je tudi avtor osrednjega članka v monografiji, zlatomašnik prof. Tone Ciglar se je spominjal anekdot, kako so pri zidavi cerkve sredi Ljubljane sodelovali s takratno Cerkvi nenaklonjeno oblastjo, kustos Arhitekturnega muzeja dr. Bogo Zupančič pa je orisal arhitekturni nastanek cerkve, ki jo je zasnoval Herman Hus, tesni Plečnikov sodelavec.


Knjigo o Kodeljevem je predstavil urednik, salezijanec prof. dr. Bogdan Kolar

Monografijo na skoraj tristo straneh so razdelili v štiri velika poglavja. V zgodovino salezijanske skupnosti je z bogatim orisom (na 110 straneh) pogledal dr. Bogdan Kolar, župnijo sv. Terezije Deteta Jezusa - od pobude za ustanovitev župnije, določitve župnijskih meja, do gradnje cerkve, utripa v župniji in pastoralnih dogodkov je opisal Franc Maršič; isti avtor je dodal tudi poglavje o novih začetkih po letu 1991, ko so salezijanci z denacionalizacijo dobili vrnjene prostore in začeli s Skalo in bogato mladinsko pastoralo (to je opisal Rudi Tisel). Bogato poglavje pa je tudi o graditvi cerkve, kot je iz poročil in skic Hermana Husa, ki jih hrani Arhitekturni muzej, razbral kustos dr. Bogo Zupančič.

Rafo Pinosa: "Boskovi sinovi sledili nevšečni politiki očenaša v prizadevanju za revne in zapuščene"
"Za salezijansko ustanovo Kodeljevo prav zaradi neverjetnih spletov okoliščin komaj da lahko govorimo o isti ustanovi, saj se je morala izviti iz nič koliko primežev, ki so ogrožali njen obstoj, njene dejavnosti in ljudi," je v uvodu zapisal ravnatelj kodeljevske salezijanske skupnosti Rafo Pinosa. "Salezijanske dejavnosti in same ustanove na Kodeljevem mnogi niso bili veseli. Vednos e je našel kdo, ki mu je bilo nekaj od tega odveč. Najprej kraj nastanka, nekje sredi gramoznic in ostankov meandrov Ljubljanice, potem zaradi dejavnosti, ki so veljale za pohujšljive, nato zaradi cerkve sv. terezije, ki je samo še ena več, ki je ne potrebujemo, je kdo mislil. Potem zaradi ideologije, ki zastruplja mlade, potem zaradi nazadnjaških sil, nato zaradi drugačnega družbenega interesa, nato zaradi hrupa ./../ Ko se salezijanci oziramo nazaj na prehojeno pot, ki so jo zaznamovali naši sobratje, smo lahko ponosni nanje. lahko smo ponosni na zgodovinski tok, iz njega zanesljivo vemo, da so don Boskovi sinovi sledili nevšečni politiki očenaša v prizadevanju za revne in zapuščene."


Časov gradnje cerkve in oživittve župnijske skupnosti na Kodeljevem se jespominjal tudi salezijanec Tone Ciglar, z anekdotami je nasmejal polno župnijsko dvorani. Pred tem je v cerkvi sv. Terezije Deteta Jezusa ob somaševanju salezijanskih duhovnikov daroval "zlato mašo".


Drugi dan tridnevnice (v petek, 4. oktobra) bo večerno mašo daroval salezijanec Anton Bedenčič, glasbeno pa jo bodo popestrili člani skupine Alfa in Omega. Po maši bodo v cerkvi izvedli krajši koncert. V soboto, na predvečer osrednjega praznovanja, bo večerna maša z oratorijskimi animatorji mladinsko obarvana, daroval jo bo salezijanec Boštjan Jamnik.

Salezijanci prišli z Rakovnika

Na Kodeljevem je bilo po prvi svetovni vojni poleg Codellijevega gradu nekaj zapuščenih lesenih barak. Pet od njih je za svojo uporabo pridobil Salezijanec Srečko Zamjen in tako se je novembra 1919 vselila skupina salezijancev iz Rakovnika. Konec 20. let 20. stoletja so odkupili še mladinski dom in ga uporabljali za vzgojo otrok do konca leta 1945, ko so dom nacionalizirali.

V tem času so se lotili tudi gradnje cerkve, posvečene Sveti Tereziji Deteta Jezusa, zavetnici misijonov. Na cvetno nedeljo leta 1936 je temeljni kamen blagoslovil škof Gregorij Rožman. Načrte zanjo je pripravil arhitekt Herman Hus, bogoslužja v njej pa so se začela 9. oktobra 1938, vendar so zvonik in portal, narejena po načrtih arhitekta Blaža Slapšaka dodali šele leta 1971, zvonove pa leta 1985. Deset let pozneje so v cerkvi zazvenele orgle mojstra Antona Jenka.

Salezijanci so svojo župnijo, ki jo je ustanovil škof Anton Vovk, v upravljanje dobili 29. junija 1960 in se tako odcepili od župnije Sv. Petra.