Župnija Šentvid pri Stični letos zaznamuje častitljivih 1000 let obstoja. Vrhunec praznovanja je bil pretekli konec tedna, 9. in 10. septembra. V soboto 9. septembra je bila v dvorani župnijskega doma akademija s predstavitvijo monografije Šentviško tisočletje, v nedeljo, 10. septembra, pa je slovesno somaševanje v župnijski cerkvi sv. Vida vodil kardinal Franc Rode. Več v tiskani Družini.

Skrb za brata je bistvena oblika krščanske ljubezni

»Tisočletnica šentviške fare, enega najstarejših misijonskih središč, od koder se je od osmega stoletja širilo krščanstvo na Dolenjskem, nam daje priložnost, da razmišljamo o župnijski skupnosti in njenem poslanstvu,« je v pridigi dejal kardinal Rode. Cerkev je označil za dom, verne pa za božjo družino. Zato se vsi čutijo odgovorni za vse, da se ne bi nihče izgubil »Vsak človek ima neskončno vrednost pred Bogom, zato nimam pravice, zato nima nihče pravice reči: 'Ti me ne zanimaš'. Kot pravi današnji evangelij, se moram zanimati za brata, ki hodi po krivih potih in ga ljubeznivo opomniti. Skrb za brata, da ga pripeljem na pravo pot, je bistvena oblika krščanske ljubezni.«



Bratstvo, je nadaljeval kardinal Rode, pomeni povezanost z drugimi, ne zagledanost vase, temveč odprtost do drugih župnij, kristjanov in nevernih, zato ne bi bilo prav, da bi vsak ubiral svojo pot. Darovi so namenjeni za skupno dobro. »Naša velika naloga je oznanjati Boga ljubezni, ki nas rešuje smrti.« Bog nas ljubi z večno, brezpogojno ljubeznijo. Pred njim postajam jaz in se utrjujem v svoji izvirni enkratnosti. On je moja moč, gotovost, radost, lepota in zdravje, je bliže meni kot jaz sebi, je povedal kardinal Rode.

Kardinal Rode je dejal, da so verniki skozi zgodovino vedeli, da je vera bistvenega pomena za človeka, njegov največji zaklad, saj edina odgovarja na njegova najgloblja vprašanja, zato smo nanje lahko ponosni. Opozoril je na strah nekaterih, ki si še vedno ne upajo v javnosti izražati svoje vere, misliti s svojo glavo, neodvisno presojati ljudi in situacije in se otresti hlapčevske odvisnosti od medijev, ki jim ni za resnico in pogosto pristransko poročajo o Cerkvi.



1000-letna zgodovina v 17 prispevkih

Na slavnostni akademiji sta urednika Dušan Štepec in Matej Šteh predstavila znanstveno monografijo Šentviško tisočletje s podnaslovom 1000 let župnije Šentvid pri Stični, s katero želi župnija širši javnosti predstaviti bogato zgodovino in življenje šentviške župnije od njenih najzgodnejših srednjeveških začetkov do zdaj. Z monografijo želijo opozoriti na izjemen pomen župnije v Šentvidu pri Stični, ki ga je imela v svojih začetkih kot eno od najstarejših slovenskih misijonarskih središč, od koder se je krščanstvo širilo po Dolenjskem. Akademijo je popestril program domačih zborov in ustvarjalcev, ob tej priložnosti pa so odprli tudi priložnostno razstavo.



Župnija Šentvid pri Stični je v zgodovinskih virih omenjena istočasno kot stiški samostan ob ustanovitvi leta 1136. S samostanom je bila župnija povezana že od začetka, saj so graditelji stiškega samostana med gradnjo stanovali prav v Šentvidu (1132-1135) in od tam vodili gradnjo v Stični.

Ugotovitve ddr. Janeza Höflerja ob preučevanju pražupnij na Slovenskem kažejo, da je bila cerkvena struktura v Šentvidu pri Stični zagotovo razvita že leta 1016, o čemer priča daritvena listina, s katero je cesar Henrik II. podelil ozemlje »med Savo in Mirno« savinjskemu grofu Viljemu II. … Sredi 14. stoletja je bil Šentvid pomemben sejemski kraj, katerega tržne pravice je dobrih sto let pozneje prevzela Višnja Gora. Leta 1793 je bil v župniji Šentvid pri Stični rojen škof Franc Ksaver Kutnar, ki je pozneje postal prvi Slovenec na sedežu lavantinske škofije in predhodnik Antona Martina Slomška. V 20. stoletju pa se je v šentviški župniji rodilo 15 duhovnikov in 31 redovnic različnih redovnih skupnosti.



Različni pisci monografije v 17 strokovnih prispevkih predstavijo poosamezna področja župnijske zgodovine in njenega življenja in tako prikažejo najpomembnejše zgodovinske dogodke v razvoju župnije in njen pester življenjski utrip. Pražupnija v Šentvidu pri Stični je v 11. stoletju obsegala obsežno območje na severu Dolenjske, vzhodno od reke Krke do Save (vključno Šmartno pri Litiji, Višnja Gora, Krka na Dolenjskem, Trebnje, Dobrnič, Šentrupert, Žužemberk). Zdaj ima poleg župnijske cerkve sv. Vida še 12 podružničnih cerkva.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Jože Potrpin