Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

1200 slovenskih božičnih zvezd za Vatikan in Rim [FOTO]

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 15. 12. 2021 / 15:16
Oznake: Božič, Dogodek
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 16.12.2021 / 11:34
Ustavi predvajanje Nalaganje
1200 slovenskih božičnih zvezd za Vatikan in Rim [FOTO]
Cvetličarja Sabina Šegula in Peter Ribič, ki pomagata krasiti vatikansko baziliko sv. Petra že desetletje za božič in veliko noč, sta predstavila letošnjo božično okrasitev. FOTO: Tatjana Splichal

1200 slovenskih božičnih zvezd za Vatikan in Rim [FOTO]

V Galeriji Družina sta cvetličarja dr. Sabina Šegula in Peter Ribič predstavila božično okrasitev štirih papeških bazilik v Vatikanu in Rimu, urednik založbe David Ahačič je predstavil kakovostno branje za božični čas, urednik revije Jaslice Igor Vojinović pa je odprl razstavo jaslic šestih ustvarjalcev, ki so v galeriji postavljene ob božični jelki, okrašeni z enakimi okraski, kot je bila lani okrašena slovenska smreka sredi vatikanskega trga sv. Petra.

Cvetličarja Sabina Šegula in Peter Ribič, ki pomagata krasiti vatikansko baziliko sv. Petra že desetletje za božič in veliko noč, sta predstavila letošnjo božično okrasitev. Dve posebnosti sta izpostavila: okrasili bodo ne le baziliko sv. Petra, ampak vse štiri papeževe bazilike, torej še baziliko Marije Snežne, baziliko sv. Janeza v Lateranu in baziliko sv. Petra izven obzidja; druga posebnost pa je, da bodo že tretje leto okrasili s cvetjem, ki je vzgojeno v Sloveniji. Letos bodo to rdeče božične zvezde, ki so jih vzgojili v vrtnem centru Kurbus v Pomurju.

Cvetličarja Sabina Šegula in Peter Ribič, povezovalka Manica Ferenc in Sabina Kurbus iz vrtnega centra Kurbus. FOTO: Tatjana Splichal

Simona Kurbus: »V Vatikan bomo odpeljali 1200 slovenskih božičnih zvezd«

Kot je povedala Simona Kurbus iz vrtnega centra, so božične zvezde začeli vzgajati že zgodaj poleti. »Dobili smo sadike in poskrbeli za pravilno zasaditev. Poleti je vzgoja lažja, ko je toplo, potem pa vedno zahtevnejša,« je povedala Kurbusova: »Zvezde potrebujejo veliko sonca, veliko svetlobe in veliko prostora, da se lahko 'razrastejo'. Vzgajamo jih na temperaturi med 18 in 20 stopinj Celzija.« Izdala je tudi recept za vzgojo zahtevnih rastlin: »Vzgajamo jih počasi, tako so trajnejše in obstojnejše. Če imajo veliko prostora, so bolj košate.« Za transport bodo občutljive rastline dobro pripravili: zavili v celofan in papir, kamion pa ogrevali s temperaturo, kot jo imajo v vrtnariji, da ne bodo doživele 'šoka'. V torek bo kamion v Vatikanu, božične zvezde pa bodo že naložene na posebne palete, tako da jih bodo lažje prestavili v vrtnarijo.

V Galeriji Družina so naprodaj tudi praznične dekoracije, ki jih je pripravila Sabina Šegula: smrečice različnih velikosti, šopki najrazličnejših oblik … FOTO: Ksenja Hočevar

Sabina Šegula: »Rdeča barva je božična, bela je Marijina«

V Vatikanu bosta rastline sprejela Sabina Šegula in Peter Ribič, ki sta tudi izdelala načrt za letošnjo okrasitev. En meter okrasitve sta demonstrirala tudi v galeriji Družina. »Božičnim zvezdam bomo dodali bele vrtnice in pozlačen evkaliptus – v Vatikanu se dekoracija mora malce svetiti,« je povedala Šegulova. Načrt za dekoracijo, te bo skoraj dvajset metrov, sta z Ribičem poslala v Vatikan že pred meseci, posebna komisija ga je odobrila. Kot posebnost je povedala, da bodo v Italijo odpeljali tudi nekaj belih božičnih zvezd, te bodo za baziliko Marije Snežne, saj je bela barva, kot je poudarila Šegulova, »Marijina barva«. Šegulova je med pripravo dekoracije povedala, da vse pripravijo v vatikanski vrtnariji, zadnji dan pred božičem pa baziliko za nekaj ur zaprejo, da cvetličarji v miru okrasijo. »V baziliko pripeljemo več deset metrov pripravljene podlage za dekoracijo, v sami baziliki dokončamo.« Sabina in Peter že več let okrasita mogočne Berninijeve stebre; izdelali so posebno podlago, novost na trgu, da lahko vanje cvetje »zapičijo« pod kotom 45. »Stebri so visoki in da obiskovalec vidi cvetje, ga je treba postaviti poševno,« je razložila cvetličarka.

Veliko zanimanje medijskih hiš. FOTO: Ksenja Hočevar

Peter Ribič: »Nič ni samoumevno, tudi po desetih letih ne«

Kako je sploh prišlo do krasitve vatikanske bazilike, se je spominjal Peter Ribič, ki je tudi pobudnik: »Želela sva videti, kako poteka krasitev. Prek ambasade sva dovolila dovoljenje, da opazujeva vatikanske vrtnarje pri pripravi. Prva ovira je bil jezik – tam nihče ne govori angleško, midva pa ne italijansko.« A ko so se sporazumeli, da sta profesorja hortikulture iz Slovenije, so jima dali nož in škarje in sta se morala znajti. Za naslednjo krasitev sta že dobila njihovo povabilo. »Pa vendar ni nič samoumevno, tudi po desetih letih ne. Vedno moramo izpeljati postopke prek ambasade. Sva pa navezala veliko prijateljskih vezi,« je povedal Ribič: »Veliko držav bi si želelo sodelovati pri tako pomembnem projektu. Zakaj ne? Ali si niso spomnili ali pa nimajo takih entuziastov, kot sva midva.« Kot dodano vrednost pa cvetličarja vidita tudi sodelovanje s slovenskim gospodarstvom – že leta 2019 so v Vatikan peljali orhideje, za božič pa božične zvezde drugega vrtnega centra.

Sabina in Peter sta se spomnila še lanske krasitve, ko so na vatikanskem trgu postavili slovensko smreko in jo okrasili s posebnimi lesenimi okraski; poleg tega so s smreko okrasili še 42 vatikanskih uradov. »Kar 500 slovenskih družin je sodelovalo pri izdelavi okraskov – Slovenci res znamo stopiti skupaj, ko gre za nekaj lepega in dobrega, to smo v zgodovini že neštetokrat dokazali,« sta se strinjala cvetličarja.

FOTO: Tatjana Splichal

David Ahačič: »Branje, ki kliče k miru in prijateljstvu«

Na tiskovni konferenci, ki jo je povezovala vodja marketinga pri Družini Manica Ferenc, pa so ponudili še nekaj branja za praznične dni. Urednik pri založbi Družina David Ahačič je predstavil knjigo V deželo luči. »Razmeroma malo besed so potrebovali evangelisti, da so ljudem sporočili, kaj se je dohajalo ob Jezusovem rojstvu v Betlehemu pred dva tisoč leti. To je najbolj radostna zgodba, veselo oznanilo, ki še danes človeštvu poživlja vero, krepi upanje in vžiga ljubezen,« je dejal Ahačič: »Božično skrivnost so skozi zgodovino različno doživljali umetniki vseh vrst, nenazadnje tudi pisateljski velikani, katerih dela o tej čudežni noči so zbrana v knjigi V deželo luči: Dostojevski, Čehov, Pearl Buck, Selma Lagerlof, Dickens, van Dyke …« Zgodbe, zbrane v knjigi, so po besedah Ahačiča različne, kot so različni avtorji, v vseh pa začutimo resnično globino krščanske vere, ljubezen do Božjega Deteta in v tej ljubezni odprtost za sočloveka. Ahačič je povabil k branju, »ki kliče k miru, odpuščanju, spravi, prijateljstvu.«

David Ahačič je predstavil knjigi V deželo luči in Božična zgodba za opatijo Le Barroux. FOTO: Tatjana Splichal

Druga knjiga, ki jo je ponudil Ahačič na tiskovni konferenci, pa je knjiga Božična zgodba za opatijo Le Barroux, delo španske pisateljice Natalie Sanmartin Fenollera. Pisateljica je pred nekaj leti obiskala Ljubljano in navdušila s svojim prvencem Prebujenje gospodične Prim. »Prinaša isto božično sporočilo kot prva knjiga,« je dejal Ahačič: »Mali deček, osrednji junak, nas bo spomnil, kako potrebno je vztrajno trkati na Božje srce in iskati odgovore na najtežja vprašanja življenja.«

O jaslicah šestih ustvarjalk, ki bodo do 6. januarja na ogled v galeriji Družina, predstavil pa jih je urednik revije Jaslice Igor Vojinovič, pa TUKAJ.

Več fotografij Tatjane Splichal in Ksenje Hočevar v spodnji fotogaleriji.

Nalaganje
Nazaj na vrh