»Njena življenjska pot je primer usode intelektualke, ki je mislila s svojo glavo,« o Vodetovi, vrhunski učiteljici za poučevanje otrok z motnjami v razvoju, izpostavi Podbersič. V Komunistično partijo je vstopila iz idealističnih razlogov in občutka za socialno šibke, a so jo iz nje zaradi odločnega nasprotovanja sporazumu med Hitlerjem in Stalinom vrgli že leta 1939.

Obsojena na 20 let ječe

Med okupacijo je Angela Vode vstopila v OF in iz nje zaradi nestrinjanja s komunisti izstopila spomladi leta 1942. Zaradi delovanja proti okupatorju so jo najprej zaprli Italijani in nato še Nemci, internirana je bila v Ravensbrücku. Po vojni zanjo ni bilo zaposlitve, maja 1947 jo je UDBA aretirala in dva meseca zasliševala pod hudimi pritiski. Na montiranem Nagodetovem procesu je bila obsojena na 20 let za zapahi.

Brez državljanskih pravic in možnosti zaposlitve

Izpustili so jo po šestih letih zapora v Begunjah in Brestanici, a ji do leta 1958 odvzeli državljanske pravice, obenem jo je do smrti nadzirala tajna politična policija. Oblast ji je izdala tudi trajno prepoved opravljanja službe, zato so Angelo do smrti 5. maja 1985 v Ljubljani preživljali svojci, zlasti sestra Ivanka, in prijateljice, je še zapisal Renato Podbersič.

Avtobiografija in televizijski film

V 70. letih je napisala avtobiografijo, jo skrila in dovolila izid po njeni smrti, ko je knjigo uredila in spremno besedo napisala Alenka Puhar. Pretresljivi Angelini zapisi so obenem »kronika slovenskega povojnega nedemokratičnega političnega sistema in sistematičnega kršenja človekovih pravic,« je še dodal Podbersič. Po knjigi je TV Slovenija leta 2008 posnela televizijski film.

V prvi vrsti levo na montiranem Nagodetovem procesu. FOTO: Wikipedia

Angela jo je ujela na človečnosti

V pogovoru s Ksenjo Hočevar za Družino (TUKAJ) aprila 2009 je Silva Čušin, ki se je odlično znašla v vlogi Angele Vode v filmu o njej »Skriti spomin Angele Vode« scenaristke Alenke Puhar in režiserke Maje Weiss, poudarila, da jo je Angela »ujela« na človečnosti, trmi, neuklonljivosti: »Vztrajala je na poti k cilju, ki si ga je zastavila, čeprav je za to morala plačevati visoko ceno. Če je na poti kdaj klonila, je bilo to fizično, psihično je bila močna, kljub psihičnemu in fizičnemu mučenju je niso zlomili. Prek njenih poti, po katerih je hodila, sem spoznavala tudi njen značaj in vedno bolj lezla vanjo.«

Razširjen pogled na to zgodovinsko obdobje

Ni bilo dovolj »le« prebrati knjige »Skriti spomini« (Nova revija, 2004) in scenarija, poudarja Čušinova, temveč je s Puharjevo in Weissovo »ustvarjala za vlogo okrog Angele ogromen balon vedenja, znanja, poznavanja tudi drugih vzporednih dogodkov, ljudi, ideologije. In šele v tem širokem balonu sem 'pogruntala' Angelino držo, njeno osebo, vzgibe, ki so jo vodili k taki drži.« Po odigrani vlogi se je Silvi Čušin, kot priznava, pogled na to obdobje slovenske zgodovine močno razširil, Angela pa jo je prepričala: »Pritegne me vsaka vloga, v katero se lahko vživim, iz katere se da narediti žensko iz mesa in krvi, ki lahko pokaže svoja čustva, strahove, moč. Nekaj moraš najti v vlogi – in Angela nosi vse to.«

Angelina drža jo je pritegovala, izzivala, vznemirjala

Za Čušinovo je bila najzahtevnejša faza za mizo, ob branju, študiranju vloge, v iskanju Angelinega sveta. »V tem času me je Angelina drža pritegovala, izzivala, vznemirjala. To je bilo zame zelo zahtevno obdobje, da sta mi Angela in njen čas zlezla pod kožo. Ko pa smo začeli snemati, je bila Angela že del mene, me je že osvojila, že sem se prepustila vlogi. Seveda pa so bili nekateri prizori težji, zlasti tisti v zaporu. Naprej me je gnalo vedenje, da se je njeno življenje v resničnosti nadaljevalo še veliko dlje, ko se film že konča,« je Silva Čušin še povedala v pogovoru za Družino.