Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je dne 13. maja 1992 razglasil svetovni dan bolnikov, ki ga v vesoljni Cerkvi praznujemo 11. februarja, na god lurške Matere Božje. Na ta dan Cerkev in družba pozornost posvečata razmišljanju o bolnikih in tistih, ki z njimi delajo in živijo. Cerkev na Slovenskem obhaja tudi narodni dan bolnikov: bolniki in invalidi vsako leto junija poromajo na Brezje.

V ponedeljek, 11. februarja 2008, bodo v Cerkvi na Slovenskem v bolnišnični kapelah in v cerkvah potekala bogoslužja za bolnike, njihove svojce in za ljudi, ki se poklicno in prostovoljno posvečajo delu z bolniki.

Celjski škof msgr. dr. Anton Stres bo ob 19.00 uri daroval sv. mašo kapeli celjske bolnišnice.

Koprski škof Metod Pirih bo ob 19.30 uri daroval sv. mašo kapeli šempetrske bolnišnice.

Mariborski pomožni škof msgr. dr. Peter Štumpf bo ob 19.30 v avli pred kapelo ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) daroval slovesno sv. mašo ob somaševanju duhovnikov in v navzočih vernikov.

Bolnišnični duhovnik v Novem mestu p. Marko Novak OFM bo ob 10.00 daroval sv. mašo v narodnem svetišču na Brezjah. Med bogoslužjem bo priložnost za prejem zakramenta bolniškega maziljenja.

Murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek bo v soboški bolnišnici daroval sv. mašo ob 14.00.


Lurška Mati Božja

Z besedo razodetje poimenujemo tisto, kar je Bog človeku hotel povedati o sebi in o odrešenju člo­veštva. V Cerkvi ločimo javno in zasebno ali posebno razodetje. Javno razodetje, ki je zavezujoče za celotno Cerkev in prek nje za vse človeštvo vseh časov, je doseglo višek v Jezusu Kristusu, končalo pa se je s smrtjo zadnjega apostola. Poznejšim razodet­jem, za katera je dokazano, da so pristna in niso namenjena vsej Cerkvi, pravimo zasebna. Osebe, ki so deležne razodetja, so ga dolžne sprejeti, drugi pa ravnajo pametno, če ga sprejmejo, potem ko ga je Cerkev potrdila.

Med zasebna razodetja sodijo prikazovanja Ma­tere Božje pastirici Bernardki Soubirous v Lurdu leta 1858. Dne 11. februarja 1858 je šla štirinajstletna Bernardka s sestro in sosedo nabirat drva k rečici Gave. Bernardka je zaostala, ker si je sezula nogavice, da bi prebredla vodo. Pred votlino, kjer se je nahajala, je zagledala čudovito lepo Gospo v belem, ki jo je smehljaje povabila naprej in skupaj sta molili rožni venec. Prijateljici nista nič videli. Čez tri dni je Bernardka z nekaj dekleti spet šla k votli­ni in Gospa, ki se ji je spet prikazala, je z njo govorila v lurš­kem narečju, ki je mešanica španščine in francoščine. Rekla ji je, naj prihaja naslednjih petnajst dni vsak dan k votlini. Doma so ji strogo branili, tudi mestne oblasti so ji hotele preprečiti prihod k votlini. »Obljubila sem Gospe,« je dejala Bernardka in prihajala vsak dan. Zbiralo se je vedno več pobožnih gledalcev in radovednežev. Pri prikazanju 24. februarja je Gospa naročila Bernardki: »Pokora! Molite za spreobrnjenje grešnikov!« Naslednji dan ji je velela, naj gre pit vodo iz majhne luže blizu votline. Ker vode ni mogla zajeti, je začela kopati z rokami in iz zemlje je privrel studenec, ki teče še danes in ob katerem se je mnogim bolnikom povrnilo zdravje, ko so se v tej vodi umili.

Dne 2. marca je Gospa naročila Bernardki, naj duhovnikom sporoči, naj nad votlino sezidajo kapelo in naj ljudje tja romajo v procesiji. Bernardka si je s tem nakopala jezo domačega župnika. Ta je postavil pogoj: »Zidali bomo, če Gospa pove svoje ime in če stori, da vzcveti rožni grm pod votlino.« Gospa je svoje ime razodela 25. marca, rekoč: »Brezmadežno spočetje sem,« drugega pogoja pa ni izpolnila, Tako je potrdila versko resnico, ki jo je štiri leta pred tem razglasil papež Pij IX (1846–1878). Gospa se je Bernardki prikazala še dvakrat, in sicer: 7. aprila in 16. julija.

Štiri leta kasneje, ko je bila Bernardka varovanka redovnic v Lurdu, je Cerkev po natančni in strogi preiskavi po­trdila nadnaravni značaj prikazovanj. Leta 1866 se je udeležila posvetitve oltarjev v spodnji cerkvi nad votlino, potem pa je odšla v samostan usmiljenk v Nevers v osrednji Franciji, kjer je z ljubeznijo stregla bolnikom vse do svoje smrti 16. aprila 1879. Leta 1933 je bila razglašena za svetnico. Lurd je že sto trideset let kraj molitve in milosti, ki ga vsako leto obišče na milijone romarjev.