Komisija je dokument objavila v četrtek, 3. aprila 2025, poročajo vatikanski mediji, v sporočilu za javnost pa obenem vabi na študijski dan o tem dokumentu, ki je predviden 20. maja v dvorani »sv. Janeza Pavla II.« na Papeški univerzi Urbaniana.

Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar: 1700. obletnica ekumenskega koncila v Niceji

20. maja 2025 – po 1.700 letih – se krščanski svet spominja začetka koncila v Niceji, v Mali Aziji, ki so ga obhajali leta 325. To je bil prvi ekumenski koncil v zgodovini. Iz njega je izšla veroizpoved, ki jo je dopolnil carigrajski koncil leta 381, in je postala osebna izkaznica vere v Jezusa Kristusa, ki jo izpoveduje Cerkev. Obletnico obhajamo v tem jubilejnem letu, ki je osredinjeno na »Kristusa, naše upanje«, in sočasno s skupnim obhajanjem velike noči za vse kristjane, tako na Vzhodu kot na Zahodu. Sicer pa – kot poudarja papež Frančišek – je v zgodovinskem trenutku, kakršnega živimo, ki ga zaznamujejo tragedija vojne in neštete skrbi in negotovosti, za kristjane bistvena, najlepša, najprivlačnejša in obenem najbolj potrebna prav vera v Jezusa Kristusa, ki je bila razglašena v Niceji: to je »temeljna naloga Cerkve«.

Mednarodna teološka komisija objavlja pomemben in razčlenjen dokument z naslovom: »Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar: 1700. obletnica ekumenskega koncila v Niceji«. Njegov cilj ni samo opozoriti na vsebino in pomen koncila, ki je vsekakor izjemnega pomena v zgodovini Cerkve, pač pa osvetliti izredne vire, ki jih veroizpoved - ta se izpoveduje od takrat do danes - ohranja in znova ponuja v perspektivi nove etape evangelizacije, ki jo je Cerkev poklicana živeti. Istočasno poudarjajo izjemen pomen teh virov za odgovorno in skupno oblikovanje spremembe dobe, ki na svetovni ravni zadeva kulturo in družbo. Vera, izpovedana v Niceji, namreč odpira pogled na rušilno in trajno novost, ki se je zgodila s prihodom Božjega Sina med nas. Priganja nas, naj razširimo svoje srce in um, da bi sprejeli in posredovali drugim dar tega odločilnega pogleda na pomen in usodo zgodovine: v luči tistega Boga, ki po edinorojenem Sinu, kateremu je posredoval polnost lastnega življenja, tudi nas po njegovem učlovečenju dela udeležence, ko na vse velikodušno in brez izjeme razliva dih osvoboditve od sebičnosti, odnosov v medsebojni odprtosti in občestvu Svetega Duha, onkraj vseh ovir.

»Oče, naj bodo vsi eno, kakor sva jaz in ti eno«

Resnica o troedinem Bogu, ki je Ljubezen, in ki v Sinu iz ljubezni postane eden izmed nas – to je vera, ki jo izpričuje in posreduje nicejski koncil -, je pristno počelo bratstva med ljudmi in narodi ter preobrazbe zgodovine v luči molitve, ki jo je Jezus naslovil na Očeta ob skorajšnjem najvišjem daru svojega življenja za nas: »Oče, naj bodo vsi eno, kakor sva jaz in ti eno« (prim. Jn 17,22). Nicejska veroizpoved torej v središču vere Cerkve predstavlja izvir žive vode, iz katerega moramo zajemati še danes, da bi vstopili v Jezusov pogled, v Njem pa v pogled, s katerim Bog, Aba, gleda na vse svoje otroke in na celotno stvarstvo. Začenši od najmanjših, ubogih in zavrženih, s katerimi se je edinorojeni Očetov Sin, ki je postal »prvorojenec med mnogimi brati« (prim. Rim 8,29), tako poistovetil, da to, kar je storjeno komu izmed njih, šteje za storjeno Njemu (prim. Mt 25,40).

Dokument Mednarodne teološke komisije nima namena biti preprosto besedilo akademske teologije, ampak se ponuja kot dragocen in pravočasen povzetek, ki lahko koristno spremlja poglabljanje vere in njenega pričevanja v življenju krščanske skupnosti: ne samo z obogatitvijo sodelovanja pri bogoslužnem življenju ter z oblikovanjem razumevanja in izkustva vere Božjega ljudstva z novo zavestjo, ampak tudi s spodbujanjem in usmerjanjem kulturnega in socialnega prizadevanja kristjanov v tem zahtevnem epohalnem obratu. Toliko bolj, ker sta bila v Niceji enost in poslanstvo Cerkve prvič simbolno izražena na univerzalni ravni (od tod opredelitev ekumenski koncil) v sinodalni obliki tiste skupne hoje, ki ji je lastna. Tako se postavlja kot oporna in zanesljiva navdihovalna točka v sinodalnem procesu, v katerega je danes vpeta Katoliška cerkev, v njenem prizadevanju, da bi živela spreobrnjenje in reformo, zaznamovano z načelom odnosa in vzajemnosti za poslanstvo, kakor odločno trdi »Sklepni dokument« zadnjega zasedanja škofovske sinode, ki ga je razglasil papež Frančišek.

Zato Mednarodna teološka komisija vabi na študijski dan o dokumentu Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar: 1700. obletnica ekumenskega koncila v Niceji (325-2025), ki bo 20. maja v dvorani »sv. Janeza Pavla II.« na Papeški univerzi Urbaniana.