Cerkev se je napolnila že pri molitveni uri pred mašo in nato pri maši, ki jo je daroval nadškof dr. Anton Stres ob somaševanju petih duhovnikov.

Pri maši je nadškof nagovoril romarje s tehtno besedo ob podobi pšenice in ljuljke. Božja služabnica je doživela obsodbe in krivice. Imeli so jo za sleparko, a Magdalena »ni sodila ljudi, ki je niso razumeli. Vedela je, da je človekova naloga ostati zvest, sodbo pa prepuščati Bogu, ker samo on prav vidi v človekovo srce. Živimo v času, ko ljudje zelo hitro sodimo. Koliko krivičnih, zlonamernih ali površnih, neodgovornih sodb in obsodb se izreka po javnih glasilih. Tudi v Cerkvi. Včasih se zdi, da sodišč sploh ne potrebujemo, ker obsodbe opravijo časopisi in druga javna glasila, še preden je ugotovljeno, kdo in za kaj je v resnici kriv. Zato se boleče sprašujemo, kje je Bog, da vse to dopusti. Tudi Magdalena Gornik je bila predmet številnih krivičnih sodb. A kot kmečko dekle je vedelo, da pšenica ne dozori čez noč. Tudi resnica gre nezadržno svojo pot in laž ima kratke noge. Bog dela počasi, a zanesljivo.«

Nadškof Stres med pridigo. FOTO: Lojze Mušič

Nadškof je dejal, da o Magdaleni veljajo Jezusove besede: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa malim« (Mt 11,25). »Magdalena je bila ena takih malih: preprosta deklica iz preproste družine in iz preprostega, odmaknjenega in nepoznanega kraja, kakor Nazaret v Jezusovem času.«

Nato pa se je nadškof vprašal: »Kaj nam sporočajo mistična doživetja Magdalene Gornik?« Da je naša temeljna naloga, spreminjati se v Kristusa. »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19-20), je že na začetku krščanstva govoril o sebi sv. Pavel.« Magdalena je hotela biti podobna v njegovem trpljenju za nas: »Kakor je nekaj desetletij pozneje zapisal naš pesnik Kosovel: 'Veliko moraš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš: kdo hoče ljubiti, živeti, ta mora poljubiti križ.' Uživaška kultura našega okolja nas prepričuje ravno o nasprotnem: da je smisel življenja uživanje, ko pa tega ne zmore več, naj si vzame življenje in država mu naj pri tem pomaga. Ampak to je tista široka cesta, na koncu katere je prepad in katero je Magdalena zavrnila, ko je zase izbrala ozko, strmo in trnovo pot zvestobe, trpljenja, vztrajnosti in zaupanja. Ona je resnično drobno zrno, skromna količina kvasa, ki pa lahko v Božjem ljudstvu, v Cerkvi, sproži veliko spremembo v kakovosti našega krščanstva, v naši svetosti in to je za našo prihodnost najbolj pomembno in najbolj odločilno.«

Verniki in romarji v cerkvi Marije Snežne na Gori. FOTO: F. P.

pridiga-nadskofa-stresa.docx

Na koncu maše je o postopku spregovoril postulator Franci Petrič in povedal, da je letos obiskalo Goro že 45 organiziranih skupin oziroma 2400 romarjev, še veliko več pa je v vsakem času dneva osebnih avtomobilov in zdaj tudi takih, ki pridejo peš. Ker živi na Gori duhovnik Aleš Pečavar, ki je napisal tudi poseben duhovni vodnik po Magdaleninih postajah, imajo maše in priložnost za spoved. Nato je predstavil nekaj pričevanj o uslišanjih na priprošnjo in posredovanje Magdalene Gornik.

Ob sklepu slovesnosti pa je prof. Ludvik Mihelič predstavil življenje duhovnika Dominika Janeža, nazadnje župnika v Studenem pri Postojni, katerega 80. obletnice smrti se spominjamo letos. Dominik je bil tisti, ki je previdel Magdaleno pred smrtjo in jo pokopal. Vse življenje je ohranjal spomin nanjo in spodbujal, da bi začeli postopek za njeno razglasitev za blaženo. Zdaj se je to uresničilo.