Letošnji mednarodni dan človekovih pravic ima poseben pomen za slovensko institucijo Varuha človekovih pravic, saj bo 1. januarja 2015 praznovala 20 let obstoja. Varuhi so v tem času med drugim opozarjali na problematiko izbrisanih, težave Romov in kršenja pravice do sojenja brez odlašanja. Uspeli so tudi z nekaterimi zahtevami na ustavno sodišče.

4. oktober 1988: ustanovljen je bil Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil predhodnik institucije varuha človekovih pravic. Vodil ga je Ljubo Bavcon s pravne fakultete v Ljubljani. Do leta 1990 je deloval v okviru takratne Socialistične zveze delovnega ljudstva.


Vlasta Nussdorfer. Foto: Tatjana Splichal


24. april 1990: veljati je začel zakon o svetu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, po katerem je svet dobil pristojnosti za dostop do vseh informacij državnih organov, ki jih imajo tudi ombudsmani. Zakon je določal, da se predsednik in člani, ki jih predlaga, volijo v skupščini. Z zakonom je svet postal neodvisen od Socialistične zveze delovnega ljudstva.

14. januar 1994: veljati je začel zakon o varuhu človekovih pravic, ki določa njegove pristojnosti in pooblastila ter daje zakonsko podlago za njegovo ustanovitev. V skladu z zakonom DZ izvoli ombudsmana na predlog predsednika republike z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev za dobo šestih let in je po poteku mandatne dobe lahko izvoljen še enkrat.

1. januar 1995: uradno je začel delati prvi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak. V svojem mandatu je predvsem vzpostavil in uveljavil novo institucijo, ki je tudi v javnosti po oceni mnogih uživala visok ugled.

21. februar 2001: mandat varuha je nastopil Matjaž Hanžek, ki je bil izbran po tretjem javnem pozivu, saj prva dva nista uspela. Hanžkov mandat so zaznamovala predvsem prizadevanja za ureditev statusa izbrisanih in reševanje položaja romske družine iz Ambrusa.

22. februar 2007: mandat varuhinje je nastopila Zdenka Čebašek Travnik, ki si je kot eno od prioritet postavila tudi pravice otrok in v okviru varuha vzpostavila projekt zagovornika otrokovih pravic.

23. februar 2013: mandat varuhinje je nastopila Vlasta Nussdorfer.

14. marec 2013: Ustavno sodišče je v postopku, ki se je začel na zahtevo varuha človekovih pravic, ugotovilo, da je del zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je znižal pokojnino nekaj več kot 26.000 upokojencem s pokojnino iz državnega proračuna, neustaven. 14. novembra je nato ugotovilo, da so neustavne tudi določbe, po katerih javnemu uslužbencu preneha veljati pogodba o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, saj različno obravnavanje javnih uslužbencev in javnih uslužbenk pomeni kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi spola.

18. december 2013: Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo varuha človekovih pravic, odločilo, da je del zakona o mednarodni zaščiti v neskladju z ustavo. Država sme prosilca za mednarodno zaščito po navajanju sodišča izgnati, odstraniti ali izročiti drugi državi brez vsebinske obravnave prošnje samo izjemoma, če je prepričana, da je tretja država varna.

21. marec 2014: Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo varuha, odločilo, da je zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, kolikor med arhivsko gradivo uvršča tudi gradivo izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju bolnikov, v neskladju z ustavo.

Za STA pripravila Polona Šega