Več kot petsto milijonov kristjanov v Evropi in več kot 2,2 milijardi pripadnikov različnih krščanskih veroizpovedi po vsem svetu 24. in 25. decembra obhajajo praznik Gospodovega rojstva. Praznik združuje katoličane, anglikance, protestante in večino pravoslavnih kristjanov. Le pravoslavni patriarhati v Jeruzalemu, Moskvi, Gruziji in Srbiji Božič praznujejo po julijanskem koledarju, kar pomeni, da božični dan obhajajo 7. januarja.

26. december bo letos po različnih škofijah različno obeležen. V Vatikanu in v večini krajevnih katoliških Cerkva bomo na ta dan obhajali praznik Svete družine, ker 26. december v letošnjem letu prva nedelja v božičnem času. Ponekod bodo ta dan tradicionalno obhajali tudi god sv. Štefana mučenca.

Praznik Kristusovega rojstva na 25. december obhajamo že od 4. stoletja dalje, na predvečer, 24. decembra, pa je po starem cerkvenem običaju navadno vigilija. Praznovanje Božiča se je iz Rima razširilo v drugi polovici 4. stoletja, in sicer najprej v severno Afriko, zgornjo Italijo, Španijo, pa tudi na Orient. Kmalu se je razvilo v najbolj priljubljeni krščanski praznik.

Jaslice in božično drevo sta del praznovanja Božiča postala precej pozno. Sv. Frančišek Asiški se je leta 1223 v Grecciu domislil, da bi Kristusovo rojstvo v betlehemskem hlevcu uprizoril 'v živo'. Od 15. stoletja dalje tako po cerkvah v Italiji redno postavljajo jaslice. S preloma 16. v 17. stoletje so jaslice kot rekonstrukcija velikega dogodka v Betlehemu postale priljubljene tudi izven Italije. Posamezne pokrajine so, predvsem v obdobju baroka, razvile posebno tradicijo postavljanja jaslic – na Siciliji, Tirolskem, zgornjem Bavarskem, v Provansi in v okolici Krakowa na Poljskem.

V protestanstkih okoljih so bile jaslice sprva strogo prepovedane, prvič so jih dopustili šele sredi 19. stoletja. Po tistem je jaslična rezbarska umetnost doživela razcvet.

Božično drevo je osrednji simbol praznovanja Božiča postalo v 19. stoletju. Prvi pisni dokument o okrašenih jelkah v božičnem času izhaja iz alzaške prestolnice Straßburg iz leta 1606. Po obdobju reformacije se je novi običaj sprva razširil v evangeličanskem okolju, čeprav so protestantski pastorji sprva imeli precej težav s sprejemanjem nepotrebnega okrasja, ki je v ozadje potisnilo osredotočenje na Božjo besedo.

Danes božično drevo s svojimi lučkami kristjani vseh veroizpovedi postavljajo kot simbol betlehemske zvezde, ki je človeštvu oznanila prihod Božjega sina.