Z mašo v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi so v nedeljo, 20. novembra, začeli dvojno praznovanje: 65-letnico Malega semenišča in 25-letnico Škofijske gimnazije Vipava. »Slavimo Kristusa Kralja, ki mu je posvečena nekdanja semeniška kapela, sedaj kapela v zgradbi vipavskega dijaškega doma,« je začel pridigo koprski škof Jurij Bizjak, ki je ob somaševanju škofa Metoda Piriha in številnih duhovnikov daroval mašo. »Zahvaljujemo se Gospodu za 65-letno žetev, ki jo je semenišče bogato pobiralo predvsem v prvih desetletjih po ustanovitvi. Gospod je v povojnih letih sejal z velikimi zamahi: v svojih prostorih je semenišče gostilo več kot 500 gojencev iz cele Slovenije, iz njihovih vrst je izšlo prek 200 duhovnikov. Danes pa imamo vtis, ko da večino Gospodovega semena pade poleg pota in ga pozobljejo ptice.« Da sta škofijska gimnazija in dijaški dom na nek način otroka in dediča semenišča, je dejal škof Bizjak, pa tudi »vredna naslednika«. »V cerkvi v Logu smo se zbrali, ker je kapela Kristusa Kralja premajhna za vse, ki danes praznujemo in se veselimo.« (več o škofovem nagovoru pri zahvalni maši in o akademiji v športni dvorani v tiskani številki Družine)

Za 65 let Malega semenišča in srebrn jubilej gimnazije so se zahvalili z mašo v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi .


V 65 letih je bilo v malem semenišču prek 500 gojencev, od tega je več kot dvesto duhovnikov. "Povojna leta so bila posebej rodovitna," je dejal škof Bizjak v pridigi.

Ravnatelj Anžel: »Samo srčni ljudje zmorejo izžarevati srčnost«

Po maši so se premaknili v športno dvorano Škofijske gimnazije, kjer so sedanji in nekdanji dijaki pripravili glasbeno igrani program z naslovom 25 + @ srčnih. V začetku je zbrane goste pozdravil ravnatelj gimnazije Vladimir Anžel. Po pozdravu številnih gostov –predsednika države, dveh škofov, župana, direktorjev in ravnateljev sestrskih škofijskih gimnazij iz Šentvida, Maribora in Želimelj, dekana teološke fakultete, predstavnikov družbenega in kulturnega življenja, nekdanjih in sedanjih dijakov, staršev … - je ob jubileju gimnaziji in domovini zaželel srčnih ljudi. »Samo srčni ljudje zmorejo srčnost izžarevati v okolico in samo srčni ljudje zagotavljajo vsem nam srečne prihodnje čase.«

Vinko Lapanje: »Malo semenišče in srednja verska šola so živeli od darov primorskih vernikov«

Slavnostni govornik na akademiji je bil Vinko Lapajne, ki je v Malem semenišču preživel kar 29 let: štiri leta, od 1965 do 1969, kot gojenec, od leta 1976 naprej pa še kot vzgojitelj in kasneje ravnatelj in rektor. »Semenišča in srednja verska šola sta delovala po dobroti in požrtvovalnosti primorskih duhovnikov in vernikov. Po župnijah niso zbirali le finančnih sredstev, ampak tudi pridelke in hrano. Vipavci so bili ponosni, da imajo v svoji sredi semenišče,« je dejal Lapajne in se spominjal svojih dijaških let: »Tista leta v semenišču je bilo lepo tudi zato, ker je bilo semenišče polno. Toliko je bilo prijav, da skoraj ni bilo prostora za vse. Razmere so se pozneje, ko je Slovenija postajala samostojna, spremenile. Zato je bilo potrebno veliko poguma in zaupanja, da je škof Pirih poslušal svetovalce in razmišljal o možnosti ustanovitve javne škofijske gimnazije. Maja 1991 je bil podpisan odlok o ustanovitvi.« Ob prenovi učilnic in drugih prostorov za novo javno gimnazijo so našli v steni šolskih prostorov prisluškovalne naprave: »Nismo bili presenečeni, vedeli smo, da nas poleg angelov varuhov spremlja tudi tajna policija.« Lapajne je dejal, da je pravi čudež, da je danes gimnazija v sodobni zgradbi: »V kratkem času so jo z lastnimi sredstvi zgradili Primorci, predvsem primorski verniki. Trdno sem prepričan, da ne bi bilo ne Malega semenišča ne Srednje verske šole in ne Škofijske gimnazije, če tega dela ne bi vodil, usmerjal in blagoslavljal Gospod,« je sklenil Lapajne in zaželel profesorjem, vzgojiteljem in dijakom, da bi hodili po poti ljubezni in srčnosti.

Nekdanji vzgojitelj, rektor in ravnatelj Vinko Lapajne je imel slavnostni nagovor.

Škof Bizjak podelil priznanji profesorici slovenščine in čistilki

V nagovoru je škof Jurij Bizjak parafriziral Einsteina in dijakom zaželel, naj »draga gimnazija, tvoja znanost ne bo nikoli hroma, temveč naj bo vedno bolj poskočna. In naj tvoja vera, ne bo nikoli slepa, temveč naj bo vedno bolj razumna. Opremljaj se z obema kriloma, z vero in razumom.« Škof Bizjak je po kratkem nagovoru podelil dve priznanji: Mariji Kodele »za vestno in požrtvovalno skrb za čistočo v prostorih šole ter za tiho skrb za šolsko kapelo«, Tatjani Božič, ki je z gimnazijo povezana od nastanka kot profesorica slovenskega jezika, pa za »kvalitetno pedagoško delo, za vzpostavljanje medosebnih odnosov in za pričevanje osebne vere«.

Škof Jurij Bizjak je podelil priznanje profesorici slovenskega jezika Tatjani Božič, ki je z gimnazijo povezana že 25 let.

Vladimir Anžel je sprejel državno priznanje iz rok predsednika države Boruta Pahorja.

Na velikem zaslonu so prikazali pričevanja gojencev in profesorjev semenišča (na zaslonu duhovnik Jožko Kralj) in dijakov škofijske gimnazije ...

Po nagovorih in podeljevanju priznanj je v športni dvorani spregovorila še umetnost. Preplet glasbe, slik in besed so ustvarili sedanji in nekdanji dijaki ŠGV: recitatorji, šolski bend, mešani zbor in simfonični orkester pod vodstvom dirigentke Mete Praček.

(Več o praznovanju dveh jubilejev in o zgodovini Malega semenišča in Škofijske gimnazije v novi tiskani številki Družine.)